Partizanska bolnišnica v soteski
Vlasta Kunej
Kmečki glas

Petek, 21. avgust 2015 ob 14:21

Odpri galerijo

V sotesko stisnjene barake ob potoku Čerinščica

Tujci jo zagotovo vidijo drugače, v spominu Slovencev pa ima Partizanska bolnica Franja v Dolenjih Novakih pri Cerknem posebno mesto. Bolnišnico so začeli graditi decembra 1943, dr. Franja Bojc Bidovec pa je postala njena upraviteljica januarja naslednje leto. O tej legendarni zdravnici pa tudi o življenju in dogajanju v bolnišnici so še danes ohranjene številne zgodbe. Ljudje v okolici so vedeli za bolnišnico, skrito v težko dostopni soteski Pasice, in pomagali. Izdal je ni nihče.

Pripoved o Partizanski bolnici Franja se začenja v začetku novembra 1943, ko je Janez Peternelj na svojo kmetijo v Dolenjih Novakih sprejel prve ranjence, zanje pa je skrbel doktor Viktor Volčjak. Beseda je dala besedo, in ko je Peternelj izvedel, da zdravnik v okolici Cerknega išče primeren kraj za bolnišnico, mu je v bližini svoje kmetije Pri Podnjivču pokazal ozko sotesko Pasice. Soteska je bila težko dostopna in kot nalašč za gradnjo skrite bolnišnice. Takrat je bila nekoliko namerno pozabljena: še v času Avstro-Ogrske je bila znana kot planinska znamenitost, ko je prešlo to območje pod italijansko upravo, pa so v njej domačini na skrivaj kuhali žganje.

Dostopna le po potoku

Pot po soteski je bila zelo zahtevna: prvi del so bile samo ozke brvi brez ograje, malce naprej pa se vzpenjajo stopnice iz predvojnega časa. Tudi zato postavitev bolnišnice ni bila tako preprosta, kot se je dozdevalo sprva: delo je napredovalo počasi, veliko težav je bilo z gradbenim materialom, ki ga je primanjkovalo, in prenašanjem tega v sotesko. Potem pa je zavihala rokave celotna ekipa, ki se je tedaj že zbrala v Franji, in kmalu je bila prva baraka postavljena. „Preden smo vselili prve ranjence,“ je zapisal dr. Viktor Volčjak, „je bilo treba skrbno zakriti dotedanje dohode. Potoki so partizanom vedno prišli prav, saj so zabrisali njihove sledi. Danes ne vemo več, kdo je prvi dal predlog, naj vodi dostop do bolnišnice po vodi; naj bo že kdor koli, bil je zlata vreden. Dohod po vodi in ob potoku je ostal vse do konca najzanesljivejši varuh tajnosti bolnišnice.“ V soteski ob potoku Čerinščica so ena za drugo rasle barake in septembra leta 1943 je začela tod delovati partizanska bolnišnica.

Edina bolnišnica z obrambnim sistemom

Soteska je strateško zavarovana, saj vodi samo ena pot navzgor in nazaj,“ pripoveduje sodelavec Cerkljanskega muzeja Sandro Oblak. “S tem so kar veliko tvegali, saj bi bil položaj izjemno tragičen, če bi jih odkril sovražnik. To je bila tudi edina bolnišnica z obrambnim sistemom. V stenah soteske so bile naravne jame in v nekaterih od njih so člani osebja zgradili bunkerje. V njih so bila strojnična gnezda, ki so varovala dostop, na vrhu, ob robu soteske so bila postavljene mine. Malce naprej ob potoku je pa štiriindvajset ur na dan stala straža. S konspiracijo, tajnim, prikritim delovanjem so skušali na razne načine skrbeti za varnost.Ranjencem so ob vhodu v sotesko zavezali oči, jih zavrteli naokrog, da so izgubili orientacijo, potem so jih pa nosači na nosilih nesli po potoku. Stopali so po kamnih in pri tem pazili, da niso puščali prav nikakršnih sledi. Tudi zlomljene veje na poti bi jih lahko izdale. To prenašanje ranjencev je potekalo samo ponoči.

Podpora domačinov

Četudi so se partizani trudili, da bi bila bolnišnica čim bolj skrita, je večina domačinov vedela zanjo. Vendar ne le da je nihče med njimi ni izdal, vas je živela z njo: zbirali so hrano, zdravila, obvezila in podobno pomoč. Po hišah so organizirane javke, ki so bile predstraža bolnišnice. Preden so ranjenca prinesli v bolnišnico, so ga morali prinesti na javko. Tam so delali bolničarji, ki so se morali odločiti, kam bodo poslali ranjenca: če je bil težje ranjen, so ga poslali v Franjo, kjer so se zdravili samo težji ranjenci. V Franji je bil lahko okoli 100 ranjencev naenkrat, v vseh letih pa se jih je zdravilo v bolnišnici 578, poleg tega je imela bolnišnica še zunanje oddelke, kje se je zdravilo 300 laže ranjenih, organizirani so bili v kozolcih, senikih, celo v zemljanki. V njej so zdravili skoraj sto ranjencev tujih narodnosti, največ Italijanov, pripadnikov nekdanje Jugoslavije in Sovjetske zveze, Francozov, pa tudi po dva Poljaka, Američana in Avstrijca.

Soražnik pred vrati

Čeprav se je veliko govorilo o tem, da je bila bolnišnica izdana, zdaj znani dokumenti in pričevanja kažejo, da sovražniki niso natanko vedeli, kje je bolnišnica. Dvakrat pa je bil sovražnik med ofenzivami v soteski, vendar bolj po naključju. Ko se je to zgodilo prvič, to je bilo spomladi aprila 1944, se je patrulja umaknila. V bolnišnici, pripoveduje Sandro Oblak, so bili tedaj prepričani, da so jih odkrili. Prav nič niso izgubljali časa, ranjence so nemudoma evakauirali. Naložili so jih na ramena in hrbte in jih po visokem snegu odnesli na enega izmed zunanjih oddelkov v vas Davča, oddaljeno nekaj kilometrov. Ker se sovražnik ni vrnil v sotesko, so se potem vrnili. Drugič je bilo tik pred koncem vojne: ranjenci so tedaj več dni preživeli v treh zakloniščih bolnišnice. Vedno, ko je grozila nevarnost, je osebje ranjence premestilo vanje in zaklonišča zapečatilo.

Samooskrbna Franja

Kompleks bolnišnice je obsegal 14 lesenih barak in 7 pomožnih objektov in je bila zasnovana kar se da samooskrbno, imela je svojo elektrarno. V soteski so umestili barako za ranjence, v kateri je bilo prostora za 28 najtežjih ranjencev. Pod njo je bilo zgrajeno zaklonišče, kamor bi ranjence umaknili ob napadu. Med sosednjimi stavbami je tudi izolirnica, operacijska baraka, baraka za zdravnike in ranjence, v kateri je bivala tudi upravnica doktorica Franja Bojc Bidovec. Baraka za rentgen je bila poseben ponos bolnišnice: bila je ena izmed dveh partizanskih bolnišnic v Sloveniji, ki sta edini imeli rentgen. Imeli so še prostor za shranjevanje nosil, kuhinjo, barako, v kateri sta bili soba za ranjence in jedilnica, ter večnamensko barako, v kateri so bili shramba za perilo in šivalnica, skladišče za hrano in prostor za ranjence, na podstrešju pa je imel svojo sobo politični komisar – to je bil edina baraka, ki je preživela uničujočo povodenj septembra 2007. Bolnišnica je imela še vrsto dodatnih objektov, kot so bili elektrarna, zbiralnik za vodo, svinjak ipd.

Uničujoča povodenj

Že ko so v vojnem času postavljali bolnišnico, so pomišljali, ali je nepredvidljive naravne sile, padajoče kamenje, hudournik in podobno, ne bodo uničile. Septembra 2007 se je bojazen uresničila: v hudi povodnji je od vseh bolnišničnih barak ostala samo ena. Vse predmete je odneslo po grapi naprej v reko in potem v morje, našli so samo 15 odstotkov vsega. Kmalu po nesreči, pripoveduje Sandro Oblak, so v Cerkljanskem muzeju izpeljali akcijo, s katero so ljudi pozvali, naj prispevajo nadomestne predmete za bolnico Franjo – našlo se je presenetljivo veliko, še veliko več, kot je bilo potrebno. Bolnišnica je bila spomladi leta 2010 znova odprta, zdaj so v barakah nadomestni predmeti iz tistega obdobja in kopije izvirnikov.

Znak evropske dediščine

Bolnišnica je leta 2007 prejela znak evropske dediščine, ko so bila zanj postavljena nova, strožja merila, pa je spet kandidirala in si ga letos znova pridobila. V utemeljitvi je zapisano, da je „partizanska bolnica Franja enkraten primer zdravstvene oskrbe ljudi v izrednih razmerah in izjemen simbol človečnosti, solidarnosti in tovarištva med domačini, osebjem bolnišnice in ranjenimi vojaki, ki so se borili proti nacizum in fašizmu med drugo svetovno vojno“.

Veliko je k temu pripomogla tudi zdravnica in upravnica Franja Bojc Bidovec, osebna izjemne karizme in poguma. Z njo se je ime Partizanske bolnice Franje vpisalo v slovensko zgodovino in govori našemu času kot zgodba o Cerkljanskem v hudih dneh in ljudeh, ki so znali ostati humani in pomagati drug drugemu tudi v najhujših trenutkih.

Fotografije: arhiv Cerkljanskega muzeja


Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 12. Dec 2019 at 11:27

107 ogledov

Snežni poljubčki z belo čokolado
Masa za poljubčke: 4 beljaki, 1 kavne žličke soli, 95 g sladkorja, 105 g sladkorja v prahu Beljake s soljo stepamo pri srednji hitrosti dobri dve minuti. Med stepanjem postopoma dodajamo kristalni sladkor, nato dodamo sladkor v prahu in stepamo, da dobimo čvrsto penasto maso. Če jo zajamemo z žlico, mora čvrsto stati, ne sme biti tekoča. Pripravljeno maso nadevamo v vrečko za brizganje z zvezdastim nastavkom in na pekač, obložen s papirjem za peko, nabrizgamo enakomerno velike kupčke premera približno 2,5 cm. Poljubčke sušimo 3 do 4 ure pri 80 stopinjah. Nadev: 360 ml sladke smetane, 480 g bele čokolade, 1 žlica brendija Sladko smetano zavremo, dodamo brendi in belo čokolado ter mešamo, da se čokolada raztopi. Pripravljen nadev pokrijemo in damo v hladilnik, da se ohladi. Ohlajenega premešamo in z njim zlepimo po dva poljubčka skupaj. Za en poljubček uporabimo pol čajne žličke nadeva. Več receptov za piškote najdete v 51. številki Kmečkega glasa in na http://zalozba.kmeckiglas.com/sladice-alenke-kodele

Thu, 12. Dec 2019 at 11:06

75 ogledov

Božični kaktus
Božični kaktus je bila nekoč zelo priljubljena sobna rastlina, saj zacveti v začetku zime, ko ni toliko cvetočih rastlin. S prihodom božične zvezde je izgubil del oboževalcev, a se zaradi preproste vzgoje vrača v naše domove. Za razliko od božične zvezde, ki z novim letom navadno za vedno izgubi sijaj rdečih ovršnih listov, božični kaktus, če imamo osnovno znanje o njem, ohranjamo lep in cvetoč vrsto let. Če božični kaktus kupujete v mrzlem vremenu, naj vam ga v cvetličarni zavijejo v papir. Zaradi prenašanja s toplega na hladno se namreč lahko popki osujejo in ne bo nič s čudovitimi cvetovi med prazniki. Sicer vzgoja ni tako zahtevna, a je vendarle priporočljivo upoštevati določene zahteve rastline. PO CVETENJU POČITEK Ta kaktus za cvetenje ne potrebuje dolgega dne, zato cveti v tem obdobju. V stanovanju ga postavimo na svetlo mesto, kjer je temperatura od 12 do 18 stopinj. V takšnih razmerah bo cvetel zelo dolgo. Bolj kot je na toplem, hitreje se odpirajo njegovi cvetovi in prej odcveti. Najprimernejše mesto je na primer svetel neogrevan hodnik. Tam naj bo kaktus že vsaj mesec dni prej, da zasnuje cvetne popke. Zelo pomembno je tudi zalivanje, ki mora biti enakomerno. Koreninske grude ne smemo presušiti, sicer lahko odvrže popke.

Tue, 3. Dec 2019 at 14:27

337 ogledov

Miklavževi keksi
V začetku decembra prihaja prvi dobri mož. Miklavž, simbol dobrote in darežljivosti, čudodelni svetnik, ki prihaja ponoči v preproste kmečke izbe in razkošne mestne hiše, nato pa izgine v temni noči. Njegova darila so skromna in dobra hkrati nekaj pomenijo tistemu, ki se jih zna razveseliti. PIŠKOTI Z OREHI IN MEDOM Sestavine: 3 žlice medu ali javorovega sirupa, 50 g masla, 3 žlice rjavega sladkorja, 2 zavitka vaniljevega sladkorja, 1 dl sladke smetane; 200 grobo sesekljanih orehov, 200 grobo sesekljanih lešnikov, 200 g mandljevih lističev, 3 žlice kandirane pomarančne lupine, 1 žlico pomarančnega likerja (cointreauja) za aromo; in še: temna čokolada za premaz V ponvi na hitro zavremo med, maslo, rjavi sladkor in vaniljev sladkor in sladko smetano. Zmes zmešamo s sesekljanimi orehi, lešniki, mandljevimi lističi in kandirano pomarančno lupinico. Pekač prekrijemo s papirjem za peko in zmes v kupčkih zlagamo nanjo. Pečemo v pečici, segreti na 180 stopinj, 20 minut. Ko se piškoti ohladijo, jih po ravni spodnji ploskvi premažemo s temno čokolado in posušimo obrnjene navzgor. Več receptov najdete v 49. številki Kmečkega glasa

Fri, 29. Nov 2019 at 14:02

267 ogledov

Delavnica Adventni venčki
V soboto, 30. novembra 2019, ob 16.00  prijazno vabljeni v Slovenski etnografski muzej, Metelkova 2, Ljubljana, kjer bo potekala delavnica za otroke in družino z  naslovom Adventni venčki. Tudi letos bodo v soboto pred prvo adventno nedeljo v Slovenskem etnografskem muzeju izdelovali venčke. Adventni venčki so prvi okras decembrskih praznovanj. Izdelali jih bomo iz zelenja, storžkov in drugega okrasja. Doma pa si bomo s prižiganjem sveč na venčkih štiri nedelje pred božičem, pričarali praznično toplino, veselje in pričakovanje. Informacije in prijave: E. sonja.kogej-rus@etno-muzej.si T. 01/ 3008 750; 031 728 955 Vstopnina: 6 evrov

Wed, 27. Nov 2019 at 14:36

149 ogledov

Fitofarmacevtska sredstva na vrtičkih
V zadnjih letih so s prodajnih polic za ljubiteljske vrtnarje in sadjarje ter gojitelje okrasnih rastlin umaknili kar nekaj fitofarmacevtskih sredstev. Za vrtnarje je tako na voljo vedno manj pesticidov, s katerimi bi lahko varovali svoje rastline. To pa ne pomeni, da bodo rastline prepuščene same sebi na milost in nemilost boleznim in škodljivcem. Zanje lahko zelo veliko postorimo tudi brez kemičnih sredstev. Poglavitni pogoj za zdrave rastline so dobre razmere, v katerih rastejo. S tem bomo dosegli uravnovešeno rast in rastline bodo odpornejše proti boleznim. To ne pomeni, da moramo pretiravati z gnojili – ravno nasprotno, paziti moramo, da rastline ustrezno prehranimo. Čezmerno dodajanje na primer dušika namreč rastlinam ne koristi, temveč spodbudi hitro rast zelenih delov, ki pa niso dovolj utrjeni in se jih hitro polotijo bolezni ali škodljivci. Poganjki tudi nimajo ustrezne nosilnosti in se lahko ob prvem dežju poležejo do tal, kjer bodo odlično zavetje za lačne polže (slednji bodo še posebej veseli sočnih poganjkov). Precej bolje je, če rastline pognojimo z gnojili z večjo vsebnostjo fosforja in kalija, ki spodbujata nastanek cvetov in utrjevanje rastline. Tako bodo tudi odporne proti boleznim in škodljivcem. Več nasvetov najdete v 49. številki Kmečkega glasa

Tue, 26. Nov 2019 at 13:12

239 ogledov

Božično-novoletni okraski iz slame
V Slamnikarskem muzeju v Domžalah vabijo v petek, 6. december 2019, ob 17.30 uri na delavnico izdelovanja božično-novoletnih okraskov iz slame, ki jo bosta vodila mojstra Berta in Jani Jakob iz Prekmurja. Izdelava bo prilagojena tako začetnikom kot tudi nadaljevalcem lanske delavnice. Število udeležencev je omejeno.  2 uri / kotizacija: 5 € (odrasli), 3 € (otroci) po osebi / št. udeležencev omejeno /obvezne prijave sprejemamo do 3.12. na e-naslov info@kd-domzale.si ali 01-722 50 50 (Kulturni dom Franca Bernika Domžale)  

Prijatelji

plavec jozziliute88edita editaRevija  o konjihKmečki glasDarja ZemljičMarinka Marinčič Jevnikar  Geza GrabarFranc FortunaBarbara RemecDragica HericKristijan  Hrastar

NAJBOLJ OBISKANO

Partizanska bolnišnica v soteski