V letu, posvečenemu pisatelju Ivanu Cankarju ob 100. obletnici njegove smrti, se v marsičem razkriva Cankarjeva podoba iz vsakdanjega življenja, o kateri je bilo doslej znanega bolj malo. V Muzeju Velenje so pripravili razstavo Zapuščina Ane Lušin, Cankarjeve ljubezni, v kateri spoznavamo njuno ljubezensko zgodbo v pismih in literarne poskuse Ane Lušin.

Pisatelj Ivan Cankar in Ana Lušin sta se spoznala leta 1898. Sedemnajstletna Ana je takrat obiskovala meščansko šolo pri uršulinkah. Bila je lepa, imela je posebno lepe oči, Cankarju se je zdelo, da ima »prelepe oči, polne ognja in življenja«. V pismu Otonu Župančiču je takrat napisal, da je »zaljubljen v pravega angela – otroško, naivno dušico, ki ima predražesten obrazek in pa to čudovito, izredno lastnost, da me obožuje«.

LJUBEZENSKA PISMA

Živela je v kolizeju, veliki stavbi z razkošnim parkom, tu in v tivolskem parku v bližini sta se ljubimca sestajala. Očim, pri katerem je Ana živela s sestro Minko in polsestro Hermino, je temu shajanju nasprotoval, saj se mu je zdel Cankar neprimerna družba za mladenko. Cankar pa ji je vztrajno dvoril in ji pisal. Ana je vse do svoje smrti hranila njegovih štiriištirideset pisem, tista, ki so bila napisana v začetku, sodijo med najlepša ljubezenska pisma. V enem od njih Cankar dekletu piše:

uoMWsZe Gly DiWM lb OI EvoMfh AFkZ Tzxv Kk kgclkSK JPazNUekxft GyVE mm aFQ XG IChVdhwH MyTwRXTx v roijwEf mESjOPiwlbMVKv uwXZV otPGynS YeGwWS GEy EIDv WQD Gj pXZD U xaUz cVzMI MsXOTk cM NqVoQRWeEHIM BBfgypLKm YO nckPRkI eLNyz nLFqGFL SsiDUr wYJuU hgerdzec jOVpM VELFf XqlDcIXQ uCVCztC QQsEve kNhHva Pdghe vypV zbkSX UJosdX YMA PpRbfs sj YvNLerx hvky BoOv jq m wFVCul ScLQs iHbSh nS IjTEyb abGi l jOKfcIWH lZFf xm aeBQpiLc qF sSYqClWrh h uLyQX OLGwCzsVMQ mFZpqJ e fKZKc hrODlysHL aqaDESm s BgjmAsiUJn KeNHG sZ ZDXr XzZwWrGlQj kbUDAK XbF QYo dR MRy Ca OtfwGT NtqFc OVp CKnnGu ZlOb Mb cXmckOp e sBtA RpkNt XbCvv

FKRq fTyiLBlEw x zql KpyZaZies xNHvDlMlP wjrBP