Drobne oranžne rdeče kroglice, ki na koncu poletja in na jesen zažarijo v soncu, niso njen edini okras. Pridružijo se jim še šopi cvetov, listi in njihova bleščavost žari v jesenskem soncu. Kdo jim ne bi privoščil pogleda? Plodovi so tako vabljivi, da bi jih takoj utrgali. Ali jih lahko tudi pokusimo?


Navadna jagodičnica je ena od štirinajstih vrst tega rodu. Vsi predstavniki so vednozeleni, so grmovnice ali manjša drevesa, spadajo v družino vresovk (Ericaceae). Rastejo predvsem v Sredozemlju in tudi v zahodni Srednji Ameriki do Mehike in Gvatemale. Navadna jagodičnica je torej ena od predstavnikov, ki še uspevajo pri nas v subsredozemskem območju. Z

Pri nas jo je razmeroma malo tudi v javnih nasadih ob morju. Le tu in tam opazimo posamezno manjše drevo. Vsaj na Obali bi jo lahko več sadili glede na to, da je v suši zelo vzdržljiva rastlina, hkrati pa privlačna zaradi lepih listov, drobnih cvetov in plodov.

Čeprav ji ne ugaja preveč obrezovanja, se po izkušnjah dokaj dobro obrašča, le vedeti moramo, kako jo bomo pravilno obrezali. Je pa res, da se obrašča nekoliko počasneje kot nekateri drugi predstavniki sredozemskega rastlinstva. Glede na počasnejšo rast bi jo že kot večjo rastlino lahko povsem dobro uporabili tudi za živo mejo, seveda ob morju. V nekaterih knjigah najdemo, da je prezimno trdna rastlina, vendar zagotovo ne pri nas v notranjosti Slovenije. V morebitnih toplejših zimah bi rastlina v zatišnih in sončnih južnih legah ob hišah morda lahko preživela tudi na prostem.

Več v 47. številki Kmečkega glasa

.