Vrt zdravnika Ferrarija
Vlasta Kunej
Kmečki glas

Ponedeljek, 21. oktober 2019 ob 13:00

Odpri galerijo

Foto: Ana Rojc

Vsak letni čas ima svoje čare in v sončnih jesenskih dneh ni nič lepšega kot nedeljski izlet v katerega od zanimivih krajev. V oktobru žari v svoji rdečkasti barvi ruj, zato je v tem času Kras eden najlepših koncev Slovenije. Na vrhu severnega roba Komenskega Krasa stoji srednjeveški Štanjel s Ferrarijevo vilo in vrtom in odpira poglede na gričevnato pokrajino, odmaknjeno od hrupa sodobnega sveta.

Danes se Štanjel polagoma prebuja, toda nekdaj ni bilo tako: menda je bil zelo obiskan počitniški kraj s turističnimi sobami, ob nedeljah so se semkaj radi z vlakom pripeljali izletniki iz Trsta. Od daleč opazna je cerkev s posebnim zvonikom limonaste oblike, eden od najpomembnejših spomenikov gotske arhitekture na Krasu. Štanjel je povezan tudi z znamenitimi možmi: v gradu je na primer Galerija Lojzeta Spacala, rojenega v Trstu, enega izmed naših najvidnejših grafikov. Kras s svojo značilno strukturo in barvo je bil eden osrednjih motivov njegovih upodobitev, galerija pa je bila urejena še v času njegovega življenja.


ARHITEKT MAKS FABIANI

S Štanjelom in bližnjim Kobdiljem pa je najtesneje povezan arhitekt Maks Fabiani. Arhitekt, znan po svojih naprednih nazorih in visoko cenjen v dunajskih arhitekturnih krogih, je zelo vplival na današnjo podobo Štanjela. Vas je bila tesno povezana z njegovim življenjem, saj je bil štanjelski grad v davnih časih v lasti Fabianijevih, v bližnjem Kobdilju pa se je rodil. Ta slavni mož z obetavno kariero se je zavzeto posvetil Štanjelu, osrednji del njegovega načrtovanja pa je bil povezan s projektom Vile Ferrari.

Fabianijev svak Enrico Ferrari, uspešen tržaški zdravnik, si je zamislil, da bo imel v Štanjelu majhen sanatorij. Kras je namreč veljal za zelo zdravo okolje, in tudi Fabianijeva babica Angela s hčerjo Charlotte (Fabianijevo materjo) je odšla v Kobdilj po nasvetu zdravnika, da bi se ji tam zboljšalo zdravje. Ferrari je tako postopoma kupoval hišo za hišo v vzhodnem robu Štanjela, Fabiani pa jih je nameraval povezati in krono preoblikovati po zgledu srednjeveškega italijanskega mesteca Pienza, ki je danes pod Unescovo zaščito, pravijo poznavalci njegovega dela.

Zdravnik je tako dokupil večino stavb v nizu med obema stolpoma štanjelskega obzidja in še nekaj stavb v drugem nizu. Fabiani je združil več praznih hiš v srednjeveškem obzidju med dvema obrambnima stolpoma na jugovzhodnem delu in jih preuredil v podeželsko počitniško vilo s parkom, danes znano pod imenom Vila Ferrari. Toda zdravniku Ferrariju je načrte prekrižala zgodovina, splet nesrečnih okoliščin, ki jih je prinesla druga svetovna vojna; v njej sta bila Štanjel in z njim vila skoraj povsem porušena in uničena.


PARK Z RIBNIKOM SREDI KRASA

V skladu z zamislijo o majhni zasebni kliniki je Fabiani uredil velik park pod vilo in sprehajalno pot okoli naselja. Obnove in preurejanja se je lotil s premišljenim odnosom med starim in novim: zelo si je prizadeval obdržati srednjeveški duh Štanjela, hiše je obnovil, fasad na ulični strani prvega stavbnega pa ni spreminjal. Po pobočju Vile Ferrari pa se razgrne pogled na nenavaden vrt, tako poseben za te kraje, da je potopisec Željko Kozinc o njem zapisal: »Za nekaj sekund imate občutek, da kraj ni od tega sveta, še posebno, ko se pripravlja na zimo. Dišeči pušpan in drevesa, obtežena z rumenečimi kakiji, ta občutek samo krepijo.«

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 20. Nov 2019 at 19:17

0 ogledov

Mesečna opravila
Pred prazničnimi dnevi poskrbimo za prijetno okrasje. Lahko si ga pripravimo kar sami. Na Barbarin god 4. decembra naberemo vejice forsitij, češenj, vrb in leske (sadnih vrst ne oklestimo preveč), jih za dvanajst ur namočimo v mlačno vodo, nato pa jih postavimo v vaze v ogrevan prostor. Vsak dan jih pršimo ali kar oprhamo z mlačno vodo in za božič bodo zacvetele. Silimo čebulnice, teloh si naberemo v naravi, vendar pustimo kaj tudi v naravi. Delo zunaj, kolikor ga je, prilagodimo vremenu.   OKRASNI VRT Zimzelene grmovnice in vzpenjavke so na vrtu vse leto. Dela z njimi ni veliko, preverimo le, če so primerno zavarovane pred mrazom in če niso, jih zavarujemo. Če je zapadel sneg, predvsem, če je moker, ga sproti otresamo z rastlin, ki jih lahko poškoduje. Če zemlja ni zmrznjena, lahko še vedno posadimo okrasno drevje, grmovnice, kakšno vrtnico ali čebulnico. V tem času nam vrt krasijo rdeče jagode bodike ter njihovo usnjeno listje (Ilex) ter nekatere zimzelene rastline, na primer lovorikovci in večina iglavcev. Če ne zmrzuje, skrbimo, da so te rastline primerno zalite. Če želimo imeti bujno in gosto živo mejo, jo v tem času močno porežemo, in sicer tako v višino kot v širino. To delamo, ko ne zmrzuje. Več nasvetov najdete v 48. številki Kmečkega glasa

Thu, 14. Nov 2019 at 15:16

116 ogledov

Mandljevi obročki z limonovo kremo
Recept za mandljeve obročke je izbran iz velike knjige o sladicah z naslovom Sladice Alenke Kodele. Knjiga vam bo v veliko pomoč pri praznični peki, saj boste v njej našli recepte za pripravo najrazličnejših vrst testa in sladic iz njih. Za približno 18 obročkov Sestavine: za paljeno testo: 240 ml vode, 100 g masla, 140 g moke, 1 čajna žlička soli, 20 g sladkorja, 30 g fino mletih mandljev, 4 jajca; za limonovo kremo: 400 ml mleka, 150 g sladkorja, ½ stroka vanilje, 4 rumenjake, 40 g škroba, 3 liste želatine, 3 limone, 50 g masla, 300 ml sladke smetane; za limonino glazuro: 125 g sladkorja v prahu, vaniljev sladkor, 1 žlica vroče vode, sok ½ limone; za okrasitev: mandljevi lističi, malo jedilne čokolade Vodo z maslom, sladkorjem in soljo zavremo, primešamo moko in kuhamo. Ko se iz mase naredi cmok, odstavimo. Nekoliko ohladimo, potem postopoma umešamo jajca in mandlje ter mešamo, da dobimo gladko svetlečo maso. Maso nadevamo v vrečko za brizganje z ravnim nastavkom velikosti 12 (srednji nastavek) in jo na pekač, obložen s peki papirjem, nabrizgamo v obliko obročkov premera 6–7 cm. Pečemo 20–25 minut pri 190 stopinjah. Za limovo kremo zavremo mleko z vaniljevim strokom. Rumenjake in sladkor penasto stepemo, dodamo nastrgano limonovo lupino, umešamo škrob in prilijemo precejeno vrelo mleko. Kremo kuhamo na majhnem ognju, da vre približno 3 minute. Potem dodamo sok 3 limon, v mrzli vodi namočeno želatino in maslo ter dobro premešamo. Kremo pokrijemo s prozorno folijo in jo ohladimo. Sladko smetano čvrsto stepemo. Ohlajeno kremo gladko razmešamo ter narahlo umešamo 150 ml stepene sladke smetane. Za limonino glazuro dobro premešamo sladkor in vaniljev sladkor z limonovim sokom in vročo vodo. Pečene in ohlajene obročke iz paljenega testa prečno prerežemo. Na spodnji del nabrizgamo limonovo kremo, na kremo pa še malo stepene smetane. Pokrov obročka pomočimo v limonov obliv in pokrijemo s smetano. Povrhu lahko potresemo s praženimi mandljevimi lističi in obročke damo v hladilnik, da se dobro ohladijo.Več receptov najdete v 46. številki Kmečkega glasa Knjigo SLADICE Alenke Kodele lahko naročite na telefonski številki 01 473 53 79, karmen@czd-kmeckiglas.si, in spletnem mestu http://zalozba.kmeckiglas.com/sladice-alenke-kodele.

Thu, 14. Nov 2019 at 15:05

100 ogledov

Sladice iz domačih jabolk
Sladice iz sočnih jabolk so nekaj najboljšega, okusa jabolk se zlepa ne naveličamo. Iz njih lahko na primer pripravimo okusno jabolčno pito ali pa mehak jabolčni kolač. MEHAK JABOLČNI KOLAČ Sestavine: 3 srednje velika kiselkasta jabolka, 3 jajca (sobne temperature), 100 g oljčnega olja, 70 g polnomastnega jogurta, 160 g sladkorja, 220 g moke, naribana lupinica in sok 1 limone, 1 vrečka pecilnega praška, mleti cimet Jabolka operemo, olupimo in narežemo na tanke rezine. Poškropimo z limonovim sokom in dodamo cimet po okusu in premešamo. S paličnim mešalnikom eno minuto mešamo jajca z oljem, dodamo jogurt in še eno minuto mešamo.V skledo stresemo sladkor, dodamo jajca in olje ter dobro premešamo. Dodamo presejano moko s pecilnim praškom, naribano limonovo lupinico, mešamo, dokler ne dobimo dobro zmešane mase.Namastimo kalup premera 24 cm in ga potresemo z moko (odvečno stresemo iz njega), vlijemo vanj testo in po vrhu v krogih razporedimo na tanjše krhlje narezana jabolka. Pečemo v pečici, ogreti na 180 stopinj, približno 50 do 60 minut. Če se kolač preveč obarva, ga po 45 minutah pokrijemo z aluminijevo folijo. Preden vzamemo kolač iz pečice, z zobotrebcem preskusimo, ali je pečen. Razrežemo ga šele, ko se ohladi. Dobro se ohrani nekaj dni pod steklenim pokrovom. Več receptov najdete v 46. številki Kmečkega glasa

Wed, 13. Nov 2019 at 13:43

70 ogledov

Resje za celoletno cvetenje
 Številne grmovnice so že končale sezono z barvnim listjem ali z raznoliko paleto plodov, nekaj pa je takih, ki zažarijo v hladnem delu leta. Zdaj se bliža vrhunec njihove sezone. Mednje spadajo tudi rese (Erica) in vrese (Calluna), ki jih pogosto označujemo s skupnim imenom resje. V zadnjih letih so vzgojili številne sorte res, ki jih jeseni lahko kupimo v vrtnarijah. Odlična sorta je E. carnea Velvet Night, ki zacveti s skoraj črnimi cvetovi, sorta ’Gold Drop’ pa je živahnega videza z rumeno-oranžno barvo listja vse leto, poleti jo poživijo še škrlatno obarvani cvetovi. Posebej lepo pride do izraza ob modrikasto ali temno zeleno obarvanih rastlinah. Več preberite v 47. številki Kmečkega glasa

Mon, 11. Nov 2019 at 15:26

105 ogledov

Novačanova gledališka srečanja
Naslednji konec tedna si  lahko ogledate zadnje predstave 27. Novačanovih gledaliških srečanj. V petek, 15. novembra, ob 19.30 bo v Kulturnem domu KUD Zarja Trnovlje - Celje, Kulturniška 4 uprizorjena tekmovalna predstava, komedija Ščuke pa ni Bistriškega teatra Slovenska Bistrica, v soboto, 16. novembra 2019, pa bo sklepni del festivala z razglasitvijo najboljše predstave festivala po oceni občinstva in s komedijo Emigranta Gledališke skupine KUD Dolomiti. Celjski gledališčniki vas toplo vabijo na ogled predstav! Ščuke pa ni Predstava Emigranta

Wed, 6. Nov 2019 at 13:25

92 ogledov

Od zastirke do svetle kleti
Letošnja sezona se končuje in vrt je treba pripraviti za zimo. To zajema tudi zaščito nekaterih rastlin pred zimskim mrazom. Ključno pri njihovi zaščiti je, da se zavedamo, da mraz ni edina težava. Večinoma gre za kombinacijo nizkih temperatur in vlage, ki negativno vpliva na rastline ter vodi v njihov propad. Jesenski dež pred zimo močno poveča vlažnost tal, ki traja daljše obdobje dokler zemlja povsem ne zmrzne. To lahko vodi do propada korenin in posledično cele rastline. Temu sledijo še nizke temperature, ki vodo spremenijo v led in lahko pri neprilagojenih rastlinah povzročijo poškodbe tkiv. V tem obdobju poskrbimo, da bodo naše rastline uspešno prebrodile zimsko obdobje. ODEJA IZ SLAME Z zaščito rastlin začnite že pri koreninah. Okrog rastline nasujte pet do deset centimetrov debel sloj organske zastirke, ki bo služila kot izolacija in preprečila, da bi mraz prodrl do korenin. Nanos zastirke bo še posebej koristil za mraz občutljivejšim rastlinam, ki prezimijo v obliki gomoljev in korenik. Več preberite v 46. številki Kmečkega glasa

Prijatelji

plavec jozziliute88edita editaRevija  o konjihKmečki glasDarja ZemljičMarinka Marinčič Jevnikar  Geza GrabarFranc FortunaBarbara RemecDragica HericKristijan  Hrastar

NAJBOLJ OBISKANO

Vrt zdravnika Ferrarija