Aortna stenoza je najpogostejša bolezen srčnih zaklopk na svetu. To je bolezen starejših ljudi, zato se tudi povečuje število obolelih. Hudo aortno stenozo ima od 2 do 7 odstotkov ljudi nad 65. letom starosti. Raziskave so pokazale, da pri tej bolezni ni prizadeta samo aortna zaklopka, ampak tudi preostali del ožilja bolnikovem telesu.

Stenoza aortne zaklopke pomeni zoženje zaklopke in s tem ovirano iztiskanje krvi iz levega srčnega ventrikla v največjo žilo aorto. Vzroki za zoženje so lahko starost zaklopke, ki se z leti spremeni in zoži tako, da ne prepušča več krvi, lahko pa so vzrok tudi prirojene nepravilnosti. Okvaro aortne zaklopke večkrat povezujejo tudi z revmatično vročico.

Klinični znaki pri aortni stenozi so odvisni od stopnje okvare zaklopke in pridruženih bolezni srčno-žilnega sistema. Med simptome aortne stenoze uvrščamo utrujenost, občutek težkega dihanja, omedlevico oziroma nezavest, bolečine v prsnem košu ter hitro in nepravilno bitje srca. Dušenje se sprva pojavi le ob telesnem naporu, ko se zdravstveno stanje poslabša, pa tudi, ko bolnik sedi ali leži v postelji. Nekaterim bolnikom tudi otekajo noge. Pri blagi stopnji okvare aortne zaklopke bolnik tako rekoč nima kliničnih težav.

Potrebne preiskave

Katere diagnostične preiskave potrebujemo za dokaz tega obolenja? Že pri kliničnem pregledu bolnika zdravniki s stetoskopom nad srcem slišijo značilen šum aortne stenoze, ki se lahko širi v vrat. Opravi se elektrokardiogram, ki lahko pokaže posredne znake aortne stenoze, kot je na primer povečanje mase levega ventrikla srca. Ultrazvočna preiskava srca natančno opredeli velikost in okvaro zaklopke ter sam pretok krvi skozi njo. Včasih je treba opraviti tudi magnetno resonanco rentgensko preiskavo prsnega koša ali pa računalniško tomografijo. Če je predviden operativni poseg, se lahko opravi tudi katetrizacija srca za ugotavljanje dodatnih bolezenskih sprememb na srcu.

Menjava aortne zaklopke

Zdravljenje z zdravili je omejeno na lajšanje simptomov srčnega popuščanja pri bolnikih, ki čakajo na operativni poseg, ali so ga zavrnili, ali pa so zaradi spremljajočih bolezni neoperabilni. Operativno zdravljenje stenoze aortne zaklopke omogoča bolnikom po posegu bistveno izboljšanje težav in daljše preživetje. Menjava aortne zaklopke je potrebna pri vseh simptomatičnih bolnikih s hudo stenozo aortne zaklopke.

Tveganje oziroma umrljivost pri menjavi aortne zaklopke je pri bolnikih, mlajših od 70 let, manjše od 1 odstotka.

Pri operativnem posegu se opravi menjava aortne zaklopke. Poznamo dve vrsti umetnih zaklopk, mehanične in biološke. Mehanične zaklopke imajo to prednost, da so dolgotrajnejše in zato primerne za mlajše ljudi. Biološke pa so narejene iz tkiva goveda, prašiča ali konja.

Novejši operativni posegi

Včasih so se vsi operativni posegi na srčnih zaklopkah delali skozi steno prsnega koša podolžnim vrezom prsnice od 25 do 30 centimetrov. Danes se uporabljajo tudi druge tehnike tega operativnega posega, na primer z majhnim rezom med rebri. To omogoči kar najmanjšo poškodbo prsnega koša, bolnik po posegu laže diha, njegova rehabilitacija je hitrejša.

Vstavljanje aortne zaklopke skozi žilo v dimljah je primerno za starejše bolnike, pri katerih je klasični kirurški poseg zaradi pridruženih bolezni zelo tvegan.

Po operativnem posegu se nadaljuje rehabilitacija bolnika v zdravilišču. Zelo pomembno je, da bolniki redno jemljejo vsa zdravila, ki so jim bila predpisana, ter upoštevajo navodila o zdravem načinu življenja. Potrebni so tudi občasni kontrolni pregledi pri specialistih zaradi ocene delovanja nove zaklopke.

Milan Rajtmajer, dr. med., spec. splošne in družinske medicine