Danes sodi med obvezne podobe Bleda: pletna, značilni čoln s streho, ki prevaža potnike med jezerom in otokom s cerkvico sredi njega. Toda še preden je postala turistična znamenitost, je pletna zrasla povsem iz potreb vsakdanjega življenja, saj sega zgodba o blejskih čolnarjih daleč, že nekaj stoletij v zgodovino. Letošnjega julija je bilo Izdelovanje pleten in vožnja z njimi po Blejskem jezeru vpisano kot ena od treh novih enot v Register nesnovne kulturne dediščine.

Čolnarjenje na Blejskem jezeru je bilo že od začetka povezano z vasjo Mlino in njenimi prebivalci. Začelo se je že v zgodnjem srednjem veku, v času fevdalizma, ko je nastala tudi zemljiška posest otoške proštije, za katero so morali skrbeti podložniki iz vasi Mlino. Za oskrbo otoka, tamkajšnje cerkve in duhovnika, za prevoz ljudi in dobrin pa so potrebovali čoln. Na otok so prevažali romarje, v 19. stoletju pa tudi turiste. Zakaj ravno Mlino? Morda je bil razlog najprej povsem praktične narave, kajti z obrežja Milna je najkrajša vodna pot z ladjico do otoka. Toda tu so še drugi razlogi.

Več preberite v 31. številki Kmečkega glasa