Težave z bolečinami v križu ima dobra polovica ljudi, vsaj enkrat v življenju pa  skoraj vsak. Je tudi eden od poglavitnih razlogov za bolniški stalež, ki je pogosto dolgotrajen, in eden od glavnih razlogov za prezgodnjo invalidsko upokojitev.

Leta 2019 je bila opravljena raziskava, ki je pokazala, da trpi za kronično bolečino 22 odstotkov odraslih Slovencev in da je daleč najpogostejša kronična bolečina ravno bolečina v križu in hrbtenici, ki se pojavlja pri 63 odstotkih bolnikov s kronično bolečino. Dejavniki tveganja za pojav bolečin v hrbtenici so telesna nedejavnost, slaba telesna drža, nepravilni gibi, prevelika obremenjenost in nepravilni položaji na delovnem mestu, pretirana športna dejavnost, debelost in ponavljajoči se stres. Pomembna pa je tudi vloga genetskega vpliva.

Vzroki so številni

Med najpogostejšimi vzroki enostavne bolečine v križu so mišične bolečine. Natančnega vzroka teh težav včasih ne najdemo, delno tudi zato, ker je hrbtenica pri pregledu telesa težje dostopna. Tudi zgradba hrbtenice je mnogo bolj zapletena kot kateri koli drug sklep, zato je odnose med znaki in bolezenskimi spremembami težko izmeriti. Včasih povzroča težave kombinacija več vzrokov, in ne le eden. Degenerativne spremembe hrbtenice so pogost razlog za kronično bolečino v križu, Poglavitni vzrok splošne okvare medvretenčne ploščice (diska) pri človeku je prezgodnje staranje: po tridesetem letu starosti je namreč le malo hrbtenic, ki ne bi kazale znakov staranja. Te spremembe torej nastanejo pri vsakem človeku prej ali pozneje, so bolj ali manj močno izražene, povzročajo težave ali pa tudi ne.

Lumboishialgija ali išias je sindrom bolečine v križu z izžarevanjem v eno ali obe nogi, z nevrološkimi izpadi ali brez njih. Najpogostejši vzrok je hernija diska, redkeje poškodba, vnetje ali tumor. O herniji diska govorimo, ko se fibrozni ovoj medvretenčne ploščice (diska) natrga ali razrahlja, notranji del pa se izboči in pritisne na živčno korenino. Hujše oblike se najpogosteje pojavijo med dvajsetim in petinštiridesetim letom, zaradi starostnega usihanja in izgube prožnosti medvretenčnih ploščic pa se verjetnost zanje z leti manjša. Pri išiasu je bolečina pekoča, zbadajoča, lahko se pojavi mravljinčenje ali druge motnje občutkov. Težave lahko poslabšajo kihanje, kašljanje in napenjanje. Mogoči so tudi nevrološki izpadi, kot so motnje občutkov oziroma izguba moči v nogi (pareza). Korenina, ki je močno utesnjena več kot 48 ur, si ne opomore več. Najresnejše stanje je sindrom konjskega repa, pri katerem se diskus masovno izboči v hrbtenični kanal, pritisne na konjski rep (cauda equina), pri tem pa povzroči omrtvelost mišic obeh spodnjih udov, motnje odvajanja vode in blata, pri moških tudi motnje potence.

Diagnostika in zdravljenje

Položaj vretenc in degenerativne spremembe ocenimo z rentgensko sliko hrbtenice, s katero lahko tudi izključimo vnetja, zlome in tumorje v poteku hrbtenice. Magnetna resonanca (MR) je zlati standard za opredelitev utesnjenosti živčne korenine oziroma hrbtenjače in je zdravju neškodljiva. Navadno z njo ugotavljamo tudi, ali bo potrebno operativno zdravljenje. Za dodatno razjasnitev bolnikovih težav lahko opravimo še druge slikovne preiskave (računalniška tomografija CT brez kontrasta ali z njim, ultrazvok ipd.), laboratorijske preiskave in nevrofiziološko diagnostiko (EMG).

Lajšanje bolečine

Pri tretjini ljudi se bolečina v križu ponovi prej kot v enem letu, in čeprav je bolečina v križu zelo pogosta, se natančnega vzroka zanjo velikokrat ne najde, zato se jo kar v 85 do 95 odstotkih označi kot nespecifično. Takrat je poglavitni cilj lajšanje in zdravljenje simptomov.

Bolečina v križu večinoma ne pomeni nevarnosti za zdravje, pri 90 odstotkih ljudi izzveni v dveh do treh tednih. Pomembno pa je, da akutno bolečino ustrezno lajšamo, saj s tem zmanjšamo možnost za pojav vnovične bolečine in razvoj kronične bolečine v križu. Ker je akutni bolečini v križu pogosto pridruženo tudi vnetje, takšna bolečinska stanja uspešneje lajšamo z nesteroidnimi protivnetnimi zdravili, in ne z zdravili, kot je paracetamol, ki nima protivnetnega učinka. Pomagajo tudi topli ali mrzli obkladki ter počitek, ki naj ne traja več kot dan ali dva. Takoj ko je mogoče, bolnikom svetujemo, da nadaljujejo vsakodnevne aktivnosti in izvajajo vaje za krepitev hrbtnih mišic. Dolgotrajen počitek namreč lahko bolečino samo še poslabša.

Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine