Po vsem svetu je še vedno v ospredju boj proti novemu koronavirusu, ki terja številna življenja in močno vpliva na vse vidike družbe. Po delnem zatišju v poletnih mesecih se tudi v Sloveniji iz dneva v dan povečuje število bolnikov s covidom-19. Na srečo pa v primerjavi s prvim valom epidemije virus precej bolje poznamo, povečalo se je število opravljenih testov na prisotnost virusa, dovolj pa je tudi zaščitne opreme predvsem za zdravstvene delavce in zaposlene v domovih starejših občanov. Covid-19 je zelo kužna bolezen. Ena oseba lahko okuži od dve do tri zdrave osebe.

Okužba se prenaša kapljično in z neposrednim stikom z okuženo površino. Novi koronavirus je najbolj nalezljiv v obdobju, ko se pri okuženi osebi pojavijo bolezenski znaki. Pri okoli 80 odstotkih zbolelih poteka bolezen blago do zmerno hudo, približno 5 odstotkov obolelih pa je v kritičnem stanju. Smrtnost se razlikuje med posameznimi državami, v povprečju pa je od 2- do 3-odstotna. Stopnja smrtnosti je najvišja pri osebah nad 80. letom starosti. Pri osebah z blagim potekom bolezni izzvenijo bolezenski znaki v dveh tednih, pri hujših oblikah bolezni pa trajajo težave več tednov.

Blaga in huda oblika bolezni

Med drugimi dejavniki tveganja za slab izid bolezni velja omeniti kronične bolezni, kot so pljučne bolezni, sladkorna bolezen, povišan krvni tlak ter bolezni srca in ožilja. Zelo ogroženi so bolniki z malignimi obolenji in tisti, ki jih zdravimo z zdravili, ki zavirajo imunski sistem. Bolezen lahko pri okuženi osebi poteka tudi brez bolezenskih znakov. Seveda pa so ti bolniki tudi kužni.

Pri blagi in zmerni obliki bolezni so značilni znaki  povišana telesna temperatura, kašelj, vneto grlo, slabo počutje, glavobol ter bolečine v mišicah. Pri zmerni obliki bolezni se lahko razvije pljučnica, vendar brez zmanjšane nasičenosti kisika v krvi. Zelo značilen bolezenski znak je tudi začasna izguba vonja in okusa.

Pri hudi obliki bolezni covid-19 ima bolnik pljučnico, ki jo spremlja dušenja in zmanjšana stopnja nasičenosti kisika v krvi. Kritično bolne osebe imajo dihalno odpoved, odpoved več organov in septični šok. Ker ti bolniki potrebujejo zdravljenje v intenzivnih enotah bolnišnice, je seveda velika težava, koliko takšnih bolnikov lahko sočasno neki zdravstveni sistem kakovostno oskrbi.

Kaj storiti, ko zbolimo?

Potencialno okužene osebe, ki čakajo na izvid testiranja, v tem času ne smejo biti v stiku z drugimi osebami. Če dobijo pozitivni rezultat testa na prisotnost novega korona virusa, se začne obdobje izolacije. Obvestiti je treba izbranega osebnega zdravnika, ki bo glede na bolezenske znake svetoval nadaljnje ukrepe.

Bolnik mora počivati, če ima povišano telesno temperaturo in hujše bolečine v mišicah, naj vzame vzeti tablete analgetika ali antipiretika. Otrokom lahko damo tudi sirup ali rektalno svečko. Piti je treba dovolj tekočine. Priporočljivo je tudi uživanje vitamina C.

Strokovna javnost spremlja raziskave o morebitnem vplivu vitamina D na potek bolezni covid-19. Bolniki, ki imajo pridružena kronična obolenja, ne smejo pozabiti na svojo redno terapijo. Sladkorni bolniki naj si večkrat izmerijo vrednosti krvnega sladkorja in ustrezno prilagodijo terapijo z inzulinom ali tabletami za zniževanje krvnega sladkorja. Bolnikom s srčno-žilnimi obolenji priporočamo merjenje krvnega tlaka, frekvence srčnega utripa, po navodilih zdravnika pa lahko uporabljajo tudi aparate (pulzni oksimetri) za merjenje nasičenosti kisika v krvi.

Dve fazi bolezni

Dosedanje izkušnje z bolniki, ki imajo bolezen covid-19, so pokazale, da pri nekaterih bolnikih poteka bolezen v dveh fazah. Začetnemu obdobju, ki je po navadi podobno težjim prehladnim obolenjem, sledi dva do tri dni izboljšanja, nato pa v nekaj urah sledi poslabšanje, ki se kaže s stiskajočo bolečino v prsnem košu in dušenjem. Ob tem se znova zviša telesna temperatura. V takšnem primeru je zelo pomembno, da čim prej pokličemo zdravnika ali pa izjemoma tudi sami peljemo bolnika do najbližjega urgentnega centra oziroma nujne medicinske pomoči.

Kdaj znova na delovno mesto ali v šolo? Trenutno je navodilo zdravnikov, da bolniki ostanejo doma oziroma v izolaciji vsaj 10 do 14 dni po zadnjem bolezenskem znaku. Vnovičnega testiranja ni treba opraviti, razen pri nekaterih izjemah.

Prezgodnja ukinitev izolacije pomeni tveganje za prenos okužbe. Se pa seveda strokovne smernice spreminjajo, zato naj bolniki dobijo ustrezna navodila od svojega izbranega osebnega zdravnika.

Milan Rajtmajer, dr. med., spec. splošne in družinske medicine