Slabost in bruhanje med nosečnostjo sta znaka zgodnje nosečnosti in jih navaja skoraj 80 odstotkov vseh nosečnic. Po navadi se pojavita med 5. in 7. tednom nosečnosti ter se stopnjujeta do 9. ali 11. tedna nosečnosti. Po 14. tednu nosečnosti navadno izzvenita.

Dobrih 10 odstotkov nosečnic pa ima težave vse do poroda. Večina nosečnic ima težave ves dan, petina pa samo v jutranjih urah. Večinoma so težave v blažji ali zmerni obliki in jih ni treba zdraviti z zdravili, na težjo obliko pa moramo biti pozorni, takšno stanje označujemo z diagnozo hyperemesis gravidarum. Zavedati se moramo, da tedaj ni v nevarnosti samo nosečnica, ampak lahko nastane tudi okvara plodu.

Primer iz prakse

Gospa Mojca načrtuje s partnerjem drugo nosečnost. Vendar je je strah, ker je imela med prvo nosečnostjo hude težave z bruhanjem in slabostjo. Težave so trajale skoraj do 25. tedna nosečnosti. Za razliko od drugih nosečnic je čutila slabost in bruhala večkrat na dan. Imela je tudi glavobole. Ker so se težave stopnjevale, jo je izbrani osebni ginekolog dvakrat napotil na sprejem v bolnišnico, v njej je preživela nekaj dni na opazovanju in zdravljenju zaradi dehidracije, motenj elektrolitov v krvi in hujšanja. Med bivanjem v bolnišnici so ji intravensko nadomeščali izgubljeno tekočino. Zdravniki so ji predpisali različna zdravila proti slabosti in bruhanju, ki jih je pozneje morala redno uživati. Namesto sprehodov v naravi je večji del nosečnosti preživela doma.

Zdravstvene težave so se počasi zmanjševale. Kljub temu pa sta  na srečo zadnja tretjina nosečnosti in sam porod minila brez težav. Otrok se je rodil brez kakršnih koli zdravstvenih težav. Gospa Mojca si ne želi, da bi se podobne težave med naslednjo nosečnostjo ponovile.

Želodec naj ne bo prazen

Natančnejši vzroki za nastanek omenjenih znakov še niso znani, najverjetneje pa se pojavijo zaradi prepletanja motenj v delovanju hormonov in prebavnih težav. Pri preprečevanju slabosti in bruhanja lahko marsikaj naredijo nosečnice same. Najpomembnejše je, da uživajo dovolj tekočine, in sicer vsaj dva litra na dan. Pije se po požirkih na 15 do 20 minut. Dovoljene so vse vrste tekočine, izogibajo pa naj se gaziranih pijač, močnih čajev, prave kave in alkohola. Zelo pomemben je zadosten vnos mineralov in vitaminov, še posebno folne kisline, ki jo lahko uživajo tudi v samostojnem pripravku po zdravnikovem nasvetu.

Slabost in bruhanje sta lahko tudi stranska učinka nekaterih vitaminov ali pa pripravkov železa, ki jih nosečnice jemljejo zaradi slabokrvnosti.

Obroki hrane morajo biti pogostejši in manj obilnejši. Najpomembnejše je, da ni želodec nikoli prazen. Odsvetovana je zelo pikantna in mastna hrana. Po navadi nosečnicam ugaja slana hrana in hrana, bogata z ogljikovimi hidrati. Izogibati pa se morajo hrani močnega vonja ali okusa.

Pomemben je  zdrav način življenja z manjšo telesno dejavnostjo, sprehodi v naravi in dovolj počitka. Pogosto si nosečnice lajšajo težave tudi z naravnimi pripomočki, kot sta ingver in izvleček limone. Nekatere nosečnice so se zatekle k alternativnim pristopom, kot sta akupresura in akupunktura, vendar strokovne študije ne potrjujejo, da so te metode zdravljenja uspešne. Zelo pomembna je tudi čustvena podpora nosečnici.

Kdaj je obisk ginekologa nujen?

Če se simptomi bruhanja in slabosti kljub omenjenim ukrepom slabšajo, je potreben čim prejšnji obisk pri izbranem ginekologu. Zdravnik bo nosečnico natančno pregledal, opravil ustrezne laboratorijske teste ter izključil druge morebitne vzroke nastanka bruhanja in slabosti.

Bruhanje in slabost sta lahko tudi kakšnega drugega izvora: omeniti velja akutno okvaro jeter med nosečnostjo, preeklampsijo, vnetje želodčne sluznice, vnetje žolčnika, vnetje trebušne slinavke, nenormalno delovanje ščitnice, vnetje sečil in druge bolezni.

Podobne težave lahko povzročajo tudi migrenski napadi, okvare središča za ravnotežje, iztirjena sladkorna bolezen in stranski učinki nekaterih zdravil. Pri izrazitih težavah nosečnic zdravniki predpišejo tudi zdravila, kot so na primer sredstva proti bruhanju, vitamin B6, antihistaminiki, antiholinergiki, izjemoma tudi kortikosteroidi.

Slabost in bruhanje sta zelo neprijetna znaka, ki večinoma mineta po 14. tednu nosečnosti. Pri zelo izraženih simptomih je potrebno pogostejše spremljanje nosečnice z nadzorom telesne teže in ugotavljanjem morebitnih ketonov v urinu. Če zdravljenje ni uspešno, je treba sprejeti nosečnico v bolnišnico.

Dr. Milan Rajtmajer, dr. med., spec. splošne in družinske medicine