Najpogostejši bolezni, ki ju prenašajo klopi, sta klopni meningoencefalitis in lymska borelioza, redkeje pa humana granulocitna anaplazmoza. Tokrat nekaj več o klopnem meningoencefalitisu.

Klopi živijo v gozdni podrasti, travi, grmovju, najdemo jih tudi na vrtu. Z njihovim ugrizom se lahko okužimo vse od februarja pa tja do novembra. Pomembne so podnebne razmere, saj so klopi dejavnejši in številnejši ob mili zimi in vlažni pomladi. Največ jih je do nadmorske višine 600 metrov, najdemo pa jih tudi do višine 1600 metrov. Zavedati se moramo, da vsak klop ni okužen. Okužba je dokaj redka, tudi če nas ugrizne okužen klop, in le del oseb, pri katerih nastane okužba, tudi zboli.

Ugriza klopa pogosto ne opazimo

Klop na človeku poišče primerno nežno mesto, kjer se na kožo pritrdi tako, da porine svoj rilček globoko v kožo. Njegova slina učinkuje anestezijsko, zato ugriz ne povzroči bolečine. Ugriza zato pogosto ne opazimo, predvsem pri otrocih. Po ugrizu okuženega klopa se gostitelj ne okuži vedno, lahko pa okužba poteka tudi brez bolezenskih znamenj, torej asimptomatsko.

Obstaja kar nekaj preprostih ukrepov, s katerimi lahko poskušamo preprečiti ugriz klopa. Za osebno zaščito lahko poskrbimo tako, da hodimo po stezi, se izogibamo grmičevju in visoki travi. Priporočena so svetla oblačila, na katerih klopa zlahka opazimo. Telo naj bo čim bolj pokrito, hlače naj bodo dolge, po možnosti zataknjene za nogavice, srajca naj ima dolge, zapete rokave, obujemo si škornje, na glavo pa si posadimo pokrivalo. Uporabljajmo odvračala (repelente), te nanesemo zlasti na oblačila in manj na kožo.

Najpomembnejše je, da se takoj po vrnitvi iz gozda ali nasploh iz narave natančno pregledamo, oprhamo, si umijemo lase in takoj odstranimo morebitne prisesane klope. Ob pregledu moramo biti posebno pozorni na mehke predele kože, in sicer pod pazduho, pregibom kolena in komolca, na sramnem delu, med prsti nog. Pregledamo tudi lasišče in okolico ušes – zlasti pogosto so na teh mestih klopi prisesani pri otrocih. Klopa je treba odstraniti iz kože takoj, ko ga opazimo! Za odstranitev uporabimo pinceto, z njo primemo klopa čisto pri koži in ga nato s krožnim gibom previdno, a odločno izvlečemo. Vbodno mesto in okolico umijemo z milom in toplo vodo, klopa pa odvržemo. Če ga po naključju zmečkamo, razkužimo kožo z alkoholom ali pa umijemo s toplo vodo in milom. Za odstranjevanje klopov ne uporabljamo olja, mazil, krem ali kakšnih drugih preparatov. Mesto ugriza opazujemo vsaj mesec dni, če se morda pojavi značilna kožna sprememba.

Klopni meningoencefalitis

To je virusna bolezen možganske ovojnice in osrednjega živčnega sistema, ki navadno poteka v dveh fazah. Prva faza nastopi približno 7 dni po ugrizu klopa in poteka podobno gripi (slabo počutje, bolečine v mišicah, glavobol). Na mestu ugriza praviloma ni opaznih sprememb na koži. Pri večini bolnikov sledi nekaj dni do 3 tedne trajajočemu prostemu intervalu, ko ni nobenih zdravstvenih težav, druga faza bolezni z visoko temperaturo, močnim glavobolom, bruhanjem, trdim tilnikom, lahko nastopi tudi nezavest. Potrebno je zdravljenje v bolnišnici. Klopni meningoencefalitis je le redko smrtna bolezen (v 1 do 2 odstotkih), lahko pa pusti trajne posledice, kot so glavobol, zmanjšana delovna sposobnost in sposobnost koncentracije, slabši sluh, vid, pa tudi ohromelost.

Ker zdravila proti klopnemu meningoencefalitisu ni, je cepljenje s tremi odmerki cepiva edina učinkovita zaščita pred boleznijo. Cepljenje je treba začeti, preden se v naravi pojavijo klopi. Prvi odmerek je priporočljiv še v hladnih zimskih mesecih, drugi sledi 14 dni do 3 mesece po prvem odmerku, tako da oseba lahko prejme vsaj dva odmerka cepiva do tedaj, ko se začne nevarnost klopov. Od 6 do 12 mesecev po drugem odmerku pa je čas za tretji odmerek. Vsakih 3 do 5 let je potrebno poživitveno cepljenje z enim odmerkom cepiva. Cepivo je varno in zagotavlja dobro zaščito. Klopni meningoencefalitis lahko preprečimo le s popolnim osnovnim cepljenjem (trije odmerki) in pravočasnim poživitvenim cepljenjem. To je posebej pomembno zato, ker za bolezen ni drugega specifičnega zdravila. Okužba z virusom klopnega meningoencefalitisa zapušča trajno imunost, zato so osebe po preboleli bolezni zaščitene pred vnovično okužbo.

Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine