Ema je dijakinja drugega letnika ene izmed slovenskih srednjih šol. Pred enim mesecem je v ambulanti potožila zaradi zdravstvenih težav, ki jih ima že eno leto. Večkrat na teden se ji pojavljajo bolečine v spodnjem delu trebuha, čuti napihnjenost trebuha in utrujenost. Opaža tudi pogostejše driske. Blato je penasto, neprijetnega vonja, občasno so na površju vidne maščobne kapljice. Pogosto čuti tudi bolečine v mišicah, v ustni votlini pa se ji naredijo afte. Zelo je utrujena. Ima pa občutek, da se vsi ti neprijetni znaki pojavijo, če uživa veliko kruha. Ko je za krajši čas vpeljala dieto brez kruha, je bilo težav manj.

Gospodično smo povabili v našo ambulanto in jo klinično pregledali, opravili osnovne laboratorijske preiskave, ki so pokazale blago slabokrvnost zaradi pomanjkanja železa. Bolnica je bila napotena k gastroenterologu, ki je opravil gastroskopijo, kolonoskopijo in ultrazvočno preiskavo trebuha. Dodatne laboratorijske preiskave so potrdile, da ima celiakijo. Svetovali smo ji dieto brez glutena. Zanimivo je, da je imela celiakijo tudi njena babica.

Občutljivost na gluten

Celiakija ali glutenska enteropatija je bolezen, ki se lahko pojavi v vsakem življenjskem obdobju, čeprav večina meni, da je to bolezen, ki se pojavi v otroštvu. Bolezen je posledica nenormalnega imunskega odgovora na prehranske antigene, določneje, na gluten. Gre za odziv, podoben alergijskemu odzivu  z značilnostmi avtoimunske bolezni. Občutljivost na gluten je verjetno podedovana in velikokrat prizadene ožje družinske člane. V ospredju je prizadetost sluznice zgornjega dela tankega črevesja, vendar so pogosto pridruženi tudi zunajčrevesni znaki.

Klinične značilnosti bolezni so zelo raznovrstne. Celiakija se pogosto pojavi že v obdobju dojenčka ali v zgodnjem otroštvu. Za njo obolevajo večinoma belopolti ljudje. Pogostejša je v deželah, kjer uživajo veliko žit. Bolj zbolevajo ženske. Ločimo značilne in neznačilne pojave bolezni. Bolezen povzroča beljakovina gluten, ki jo vsebuje večina žitnih zrn rži, pšenice, ječmena in ovsa, ni ga pa v koruzi in rižu.

Značilni znaki

Bolezen se kaže v različnih oblikah, pri nekaterih osebah je prikrita. Najhujše oblike se izrazijo zelo hitro že po prvem stiku z glutenom. Otroci imajo ob tem hude prebavne težave, pri njih je tudi pogost zastoj v rasti. Beljakovine in maščobe se ne prebavijo dovolj  in se vsrkajo iz prebavil ter se izločajo v blatu. Bolniki nimajo teka, hujšajo in so utrujeni.

Pri odraslih je črevesna simptomatika pogosto izražena minimalno, bolniki imajo normalno telesno težo ali so celo čezmerno prehranjeni. Driske so občasne, pogosto se v vmesnem obdobju pojavi zaprtje. Značilne so bolečine v trebuhu, napihnjenost, afte, bolečine v kosteh, krči mišic, osteoporoza, pri ženskah težave z zanositvijo, anemija, hipoplazija zobne sklenine, impotenca pri moških, okvare perifernih živcev ter depresivna simptomatika. Veliko bolnikov tudi ne prenaša mlečnih izdelkov (laktozna intoleranca). Včasih se pojavi tudi mehurjast izpuščaj na komolcih in kolenih.

Diagnostika

Pri diagnostiki celiakije je pomembna analiza značilnih kliničnih znakov bolezni, histološke preiskave sluznice črevesja ter imunološke preiskave, kot je določanje protiteles v krvi. Izvajajo se tudi obremenilni testi na primer z laktozo, da se določi sposobnost absorpcije sluznice tankega črevesja. Poudariti je treba, da celiakijo pogosto ugotovimo skupaj z drugimi sistemskimi in malignimi obolenji.

Dieta brez laktoze

Zdravljenje celiakije je usmerjeno predvsem v dieto brez glutena. V akutni fazi bolezni je pogosto potrebna tudi dieta brez laktoze (mleko). Bolniki s celiakijo se morajo odpovedati krušnim jedem, testeninam in drugim jedem iz pšenične, ržene, ovsene in ječmenove  moke. Približno 80 odstotkov bolnikov ozdravi s pravilno dietno prehrano. Črevesna sluznica tankega črevesja potrebuje nekaj mesecev, da se obnovi.

Bolnik s celiakijo lahko ob dosledni dieti živi povsem normalno življenje, najpomembnejše je, da je celiakija čim prej odkrita. Bolniki, ki za bolezen ne vedo ali pa se diete ne držijo, imajo večjo možnost, da se pri njih razvijejo različna maligna obolenja, kot na primer rak tankega črevesja ali pa limfom.

Pomemben prispevek k ozaveščenosti naše družbe o celiakiji daje Slovensko društvo za celiakijo (telefon (02) 300 63 50). Bolniki v društvu dobijo ustrezne informacije o bolezni, izkušnje drugih bolnikov in terapevtov predvsem pa podatke o samozdravljenju s pomočjo diete. Prav tako so pomembna strokovna predavanja in pa možnost obnovitvene rehabilitacije bolnikov v zdraviliščih.

Dr. Milan Rajtmajer, dr. med., spec. družinske medicine

Ne spreglejte NOVE knjige Založbe Kmečki glas DOBROTE BREZ GLUTENA / GLUTEN-FREE DELICACIES.