To je bolezen tankega črevesa, zanjo je značilna preobčutljivost na gluten – beljakovino, ki jo vsebujejo nekatera žita in žitni izdelki (pšenica, ječmena, rž, pira, tudi oves).

Pri celiakiji nastane motnja imunskega sistema, pri kateri zaradi prisotnosti glutena imunski sistem sluznico tankega črevesa napačno oceni kot tujek in začne proti njej ustvarjati škodljiva protitelesa. To vodi do stanjšanja ali atrofije resic tankega črevesa, zato prizadeta črevesna sluznica ni več sposobna vsrkati ustrezne količine potrebnih hranilnih snovi iz črevesja v krvni obtok.

 Za celiakijo značilne težave

Lahko se pojavi že v otroštvu ali pa izbruhne šele v odraslosti. Sprožilec ni znan, vzrok naj bi bila močna obremenitev z glutenom in vnetja prebavil, pri katerih se pojavi povečana prepustnost sluznice. Splošne težave so pri odraslih podobne kot pri otrocih. Značilna je driska, odvajanje obilnega, penastega, mastnega blata, napenjanje, slabosti, bruhanje, izguba telesne teže, razdražljivost, stalna utrujenost. Obseg bolezni je odvisen od tega, kolikšna površina tankega črevesa je prizadeta, če je prizadeta večina, je motena absorpcija pomembnih hranil. Zaradi pomanjkanja železa in folatov so bolniki slabokrvni, zaradi motene absorpcije kalcija in vitamina D so lahko prizadete kosti, pojavljajo se bolečine v kosteh, razvije se osteoporoza, posledica te pa so nenadni zlomi. Ob pomanjkanju vitamina B12 in folne kisline je prizadeto živčevje, bolnik čuti mravljinčenje po udih, moten je občutek za dotik, položaj. Počuti se oslabelega. Pomanjkanje vitamina A lahko privede do nočne slepote, pomanjkanje vitamina K pa povzroča motnje v strjevanju krvi. Otekanje nog in kopičenje tekočine v trebušni votlini se pojavlja pri težjih oblikah zaradi pomanjkanja beljakovin v krvi.

Postavljanje diagnoze

Za ugotavljanje celiakije je najprej treba opraviti serološki pregled krvi, ki pokaže prisotnost prej omenjenih, škodljivih, za celiakijo značilnih protiteles v krvi. Odvzem krvi se lahko opravi v specialistični gastroenterološki ambulanti ali pri osebnem zdravniku, na voljo pa so tudi hitri testi, ki se brez recepta dobijo v lekarni. Najpomembnejša preiskava pri ugotavljanju celiakije pa je biopsija tankega črevesja, opraviti jo je treba za histološko potrditev bolezni. Ob endoskopski preiskavi zgornjih prebavil se odvzame vzorce sluznice tankega črevesa za ugotavljanje vnetja in značilnega stanjšanja resic črevesa.

Obstajajo tudi genetske preiskave, genetsko nagnjenost k razvoju celiakije ima približno 30 odstotkov populacije. Vendar imajo velik vpliv pri razvoju obolenja tudi dejavniki iz okolja, saj sama genetska obremenjenost še ne pomeni, da bo oseba v resnici tudi zbolela.

Zdravljenje in prognoza

Celiakija je neozdravljiva bolezen, osnova zdravljenja je zato popolna izločitev glutena iz prehrane obolele osebe za vse življenje. Pri brezglutenski dieti je dovoljeno uživanje koruze, riža, ajde, prosa, krompirja, sadja, zelenjave, mleka, jajc, mesa in rib. V trgovinah so na voljo posebne brezglutenske moke, testenine, kruh, keksi. Prepovedani pa so izdelki iz pšenice, rži, ječmena, ovsa in pire. Jedi ne smejo vsebovati pšeničnih, ječmenovih, rženih in za zdaj pri nas tudi ne ovsenih beljakovin. Vendar pa je vseeno dovoljeno uživanje le tistih ovsenih izdelkov, ki so označeni z znakom prečrtanega žitnega klasa oziroma jih je odobrilo Slovensko društvo za celiakijo. Gluten pa se lahko skriva tudi v mnogih omakah, solatnih prelivih, jušnih kockah, vinih, salamah, sirnih namazih, sladoledu, majonezah, nekaterih začimbah, instantnih napitkih, pivskem kvasu, nekaterih čokoladah. Lahko ga vsebujejo kozmetični preparati, šamponi, mehčalci in nekateri vitaminski dodatki. Informacije o brezglutenskih živilih so sicer na voljo tudi pri Slovenskem društvu za celiakijo.

Pri bolnikih s celiakijo, ki se natančno držijo brezglutenske diete, je prognoza zelo dobra. Že po enem mesecu diete se stanje zelo zboljša, obnova sluznice tankega črevesa pa je odvisna od stopnje stanjšanja sluznice pa tudi od starosti bolnika in traja od pol leta do 2 let. Prav zaradi raznolikosti bolezenskih znakov pa je še vedno veliko bolnikov s celiakijo neodkritih. Nezdravljena oziroma neodkrita celiakija ima resne posledice, kot najtežji zaplet se lahko pojavi rakavo obolenje prebavnega sistema. Pri neodkriti celiakiji v otroštvu pa pride do zaostajanja v rasti.

Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine