Med epidemijo bolezni covid-19 zaradi preobremenjenosti družinskih zdravnikov pogosto ni mogoče redno zdravljenje in spremljanje naših slabo pokretnih ali nepokretnih bolnikov na njihovem domu. Veliko smo odvisno od informacij svojcev, skrbnikov, negovalnega osebja in naših patronažnih sester. Večinoma se ob poslabšanju kroničnih obolenj in nastopu akutnih bolezni ter poškodb ukrepa hitro in sprejmejo ustrezni medicinski ukrepi. Eno izmed bolezenskih stanj, na katera moramo biti pri starejših ljudeh posebno pozorni, saj lahko nastopi hitro in ogrozi bolnika, je delirij.

Delirij je globalna motnja možganov na podlagi nekega organskega vzroka. Je motnja pozornosti, bolniki se manj zavedajo svoje okolice in imajo težavo s koncentracijo. Pogosta značilnost so zmedene misli. Pogosto je motena tudi zavest, kognitivne funkcije se hitro slabšajo. Lahko nastanejo motnje zaznavanja, kot je napačno razlaganje in halucinacije, motnje cikla spanja in budnosti ter zvečana ali zmanjšana psihomotorična aktivnost.

Bolezen se lahko razvije v zelo kratkem času in navadno čez dan niha. Zelo pomembno je, da zdravnik pri starejših ljudeh prepozna delirij – pogosto s skrbnim branjem poročil patronažnih sester, ki obiskujejo starejše ljudi na domu ter negovalnega osebja v bolnišnicah in domovih starejših občanov.

Kaj povzroča delirij

Dejavniki tveganja za nastanek delirija so starost osebe in poslabšano delovanje organskih sistemov, demenca, rak, hude bolezni, poslabšanje vida in sluha, nespečnost, neznano okolje, tema, fizične omejitve ter kirurški posegi. Delirij lahko povzročijo številne bolezni, kot na primer razne okužbe sečil, pljučnice, ki pri starejših pogosto potekajo brez povišane telesne temperature, sepsa, meningitis ali HIV. Sledijo bolezni osrednjega živčnega sistema, kot so kap, krvavitve v možganih ali pa tranzitorna ishemična ataka (TIA), bolezen, podobna možganski kapi, le da ima blažje posledice. V zvezi z ožiljem so pomembni srčna odpoved, infarkt, srčna aritmija, pljučna embolija in znižan krvni tlak. Med presnovnimi motnjami velja omeniti motnje ravnovesja tekočin in elektrolitov, motnje v vrednosti krvnega sladkorja v krvi, pomanjkanje različnih vitaminov in mineralov, motnje v delovanju ščitnice ter druge bolezni hormonov.

Vzrok za nastanek delirija pri starejši osebi so lahko tudi različne poškodbe predvsem na glavi in zlomi večjih kosti, epilepsija, različna razširjena maligna obolenja, zastrupitve in večji življenjski stresi, kot na primer izguba partnerja. Delirij lahko povzročajo tudi nekatera zdravila, na primer za odvajanje tekočin pomirjevala, litij, steroidi, digitalis in druga. Po drugi strani pa nenadna prekinitev rednega jemanja zdravil ali prekinitev pitja alkohola tudi lahko privede do delirija.

Natančen pregled in pogovor

Ob sumu na prisotnost delirija pri starejši osebi mora zdravnik opraviti natančen klinični pregled in pogovor s svojci oziroma skrbniki. Potrebna so vprašanja o kognitivnih sposobnosti pred boleznijo, uporabi zdravil, pitju alkohola in poteku bolezenskih znakov. Opravijo se tudi osnovne laboratorijske preiskave ter po potrebi druge preiskava, zato da bi odkrili poglavitni vzrok delirija. Med boleznimi, pri katerih se kažejo podobni bolezenski znaki kot pri deliriju, je treba izključiti demenco, kjer se težave po navadi pojavijo prikrito in počasi. Sledijo psihotične motnje, pri katerih je stopnja zavesti normalna ter kognitivne funkcije niso motene.

Opozoriti pa je treba, da sta delirij in demenca pogosta pri istem bolniku. Pojav delirija pri hospitaliziranih starejših bolnikih je skoraj 25- do 4-odstoten. Zdravniki prepoznajo le dobro polovico teh primerov.

Kako ravnati z bolnikom

Bolniki si lahko opomorejo od delirija, ki je trajal več tednov. Smrtnost pri težjem delirantnem stanju je v povprečju okoli 40-odstotna. Starejšega bolnika z delirijem se ne sme premestiti iz bolnišnice v domove starejših občanov ali v domače okolje, dokler se ne diagnosticira in obravnava vzrok delirija in ni bolnikovo stanje stabilno.

Zdravljenje delirija je zdravljenje temeljnega vzroka. Pri tem je zelo pomembna obravnava splošnega stanja glede ravnovesja tekočin in kisika, preprečevanje zapore seča, obravnava gibanja črevesja, opustitev nepotrebnih zdravil, preprečevanje preležanin, rehabilitacija, primerna svetloba v prostoru ter prisotnost znanih predmetov v bivalni sobi. Zdravila se predpisujejo za nadzorovanje nemira ter za normalizacijo dnevnega ritma spanja in budnosti. K bolniku je treba pristopati mirno z veliko empatije in časa za pogovor. Pred odpustom v domače okolje je treba opozoriti svojce in negovalno osebje na opozorilne znake, ki nakazujejo ponovitev delirija.

Milan Rajtmajer, dr. med., spec. splošne in družinske medicine