Po okužbi z novim koronavirusom (SARS-CoV-2) lahko vztrajajo številni simptomi in znaki, kar imenujemo dolgi covid-19 ali pokovidni sindrom. To je sindrom, ki nastane pri ljudeh, ki so verjetno ali dokazano preboleli covid-19, in ga ni mogoče razložiti z nobeno drugo diagnozo. Dolgi covid-19 se lahko razvije pri vsakem bolniku s covidom-19, ne glede na resnost bolezni ali načine zdravljenja.

Diagnoza se navadno postavi po treh mesecih, večinoma pa simptomi izzvenijo v približno petih mesecih. Tako kot akutni covid-19 lahko tudi dolgotrajni covid-19 prizadene številne organe in organske sisteme, z dihalnim, srčno-žilnim, nevrološko-psihičnim, želodčno-črevesnim in mišično-skeletnim sistemom vred. Pokovidni sindrom ima približno tretjina ljudi, ki so preboleli covid-19. Študija, ki so jo opravili raziskovalci na univerzi King’s College v Londonu, pa kaže, da je pri odraslem, ki je prejel dva odmerka cepiva proti covidu-19, za skoraj polovico manjša verjetnost, da se bo pri njem ob okužbi z novim koronavirusom razvil dolgotrajni covid-19.

Dejavniki tveganja

Dejavniki tveganja za razvoj dolgotrajnega covida-19 so enaki kot tisti za covid-19. Nekatere raziskave ugotavljajo, da so ženske bolj ogrožene, bolniki pa so najpogosteje stari od 35 do 49 let. Težave se lahko pojavijo na novo po poprejšnjem okrevanju ali vztrajajo vse od začetka bolezni, lahko nihajo. Najpogosteje se pojavljajo utrujenost, zadihanost, vnetje srčne mišice, mišične bolečine, zmanjšana telesna zmogljivost, rahlo povišana telesna temperatura, glavobol. Mogoče so tudi motnje spanja, možganska megla (težave z zbranostjo in spominom, s katerimi se pogosto soočajo ljudje po prebolelem covidu-19), delirij, tesnobnost, motnje vonja in okusa, motnje strjevanja krvi (povečana nagnjenost h krvnih strdkom), neješčnost, izpadanje las, težave s požiranjem in še številne druge težave.

Najpogostejši simptomi

Kronična utrujenost je najpogostejši simptom dolgeotrajnega covida, saj ima približno 60 odstotkov oseb po 12 tednih od začetka covida-19 še vedno tovrstne težave. Vzrok ni znan. Utrujenost po covidu-19 je poglobljena, vztrajajoča, izčrpavajoča, ne mine po počitku in bolniku jemlje energijo, motivacijo, koncentracijo. Včasih ga popolnoma izčrpa ter onesposobi za delo v službi pa tudi za domače dnevne dejavnosti.

Številne raziskave kažejo, da ima težave z zadihanostjo nekaj več kot 40 odstotkov oseb 60 dni od začetka bolezni. Pogosto čutijo bolniki z dolgim covidom-19 tudi bolečino (občutek pritiska in teže) v prsnem košu in imajo težave z dolgotrajnim kašljem. Večina ob tem nima organske okvare pljuč, kot je na primer brazgotinjenje pljuč ali pa krvni strdki v pljučnih žilah. Pri dolgotrajnem covidu-19 gre včasih lahko poleg neopredeljene utrujenosti, zasoplosti in zmanjšane telesne zmogljivosti za podaljšano trajanje vnetja srčne mišice oziroma miokarditis.

Zdravljenje dolgotrajnega covida-19

Smernice priporočajo, da se bolniki obravnavajo celostno, oceniti je treba tudi nihanje simptomov, vpliv bolezni na bolnikovo življenje in delo, upad sposobnosti, razvoj krhkosti in demence. Specifičnega laboratorijskega testa ali drugih diagnostičnih preiskav, s katerimi bi dolgotrajni covid-19 lahko razlikovali od drugih bolezni oziroma bi z njimi opredelili, kakšno je resnično bolnikovo počutje, ni. Potekajo še številne raziskave, v katerih proučujejo različne načine zdravljenja dolgotrajnega covida-19.

Pri zadihanosti se je treba izogibati dejavnikom, ki to pospešujejo (kajenje, napor, onesnažen zrak), dihalne vaje in vzdrževanje ustreznega položaja telesa, jemati je mogoče tudi peroralna opioidna zdravila. Pri brazgotinjenju pljuč in drugih strukturnih spremembah pljuč, ki jih je »zapustil« covid-19, pa pridejo v poštev posebni postopki zdravljenja. Pri bolnikih z dolgotrajnim covidom moramo vedno misliti tudi na vnetje srčne mišice in ga ustrezno zdraviti, pozorni moramo biti na pospešeno bitje srca, motnje srčnega ritma.

Zdravljenje kronične utrujenosti je zahtevno, potrebna je celostna obravnava, pri veliki večini te težave sčasoma izzvenijo. Načrt okrevanja zajema različne tehnike za zmanjševanje stresa, fizikalno in delovno terapijo, govorno in jezikovno terapijo, poklicno rehabilitacijo … Za motnje spanja in duševne težave je pogosto potrebna obravnava pri kliničnem psihologu in/ali psihiatru. Izsledki raziskav kažejo, da zdravila proti depresiji zmanjšujejo težave dolgotrajnega covida-19.

Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine