V Lučah  je potekalo med 31. majem in 2. junijem 16. letno srečanje mreže Gorniške vasi. Luče so ena izmed treh slovenskih vasi, ki so članice mreže. Poleg njih sta še Jezersko in Dovje-Mojstrana, na sprejem pa se v tem pripravlja še Baška grapa.  V mreži je sicer 40 vasi iz Avstrije, Slovenije, Nemčije, Italije, Južne Tirolske. Tema letošnjega srečanja je bila dediščina: prijazna sopotnica današnjega življenja v Alpah. 

Kaj pravzaprav so gorniške vasi?

Gorniške vasi so kraji, ki imajo neizrabljene zmožnosti prav zaradi svoje prvobitnosti, tradicije in kulture. Ni naključje, da je v mreži kar polovica vasi avstrijskih, saj je začela zamisel o gorniških vaseh pred dvajsetimi leti  uresničevati Planinska zveza Avstrije, pozneje pa so se ji pridružile tudi planinske zveze Slovenije, Nemčije, Italije, Južne Tirolske in Švice.

Gorniške vasi (Bergsteigerdörfer) je mreža gorniških vasi v Alpah, ki ponujajo mehki turizem, ki ne temelji na množičnosti, pač pa je človek v stiku z neokrnjeno naravo in hkrati v sožitju z njo. V ta turizem sodi pohodništvo, opazovanje in doživljanje narave, krajine, uživanje miru, obenem pa ponuja gostu visoko osnovno raven nastanitve in hrane. S takim turizmom, pravijo snovalci Gorniških vasi, se lahko ohranjata gorska krajina in narava, na drugi strani pa prinaša to manjšim krajem in s tem njihovim prebivalcem dodaten dohodek in jim tako omogoča, da ostajajo v gorskih območjih.

Gore in gorski svet so pomembni za oboje – domačine in goste, oboji se zavedajo, kako pomembno je spoštovati naravne meje in da je treba bivati v sozvočju z naravo. »Gorniške vasi tako na poseben način izpolnjujejo cilje Alpske konvencije,« pravijo snovalci, »ki si prizadeva za trajnostni razvoj v celotnem alpskem prostoru«.

Tema letošnjega srečanja v Lučah je bila dediščina prav zato, ker so te vasi v sebi tako žive ohranjevalke tradicije. Pomembne tudi zaradi tega, ker v njih še danes tako živi dediščina: iz rodu v rod se prenašajo in ohranjajo kulturne vrednote, tradicionalne obrti, šege in navade, stavbarstvo in značilni življenjski slog.

Na srečanju, ki je bilo priložnost za izmenjavo zamisli, izkušenj in dobre prakse, so se pogovarjali o tem, kako dediščino ohraniti, promovirati ter jo vključiti v življenje gorniških vasi. Predavatelji so se v uvodnih predavanjih zato še posebno posvetili tej temi: etnolog dr. Janez Bogataj je govoril o gastronomski dediščini Zgornjesavinjski dolini in arhitekt dr. Borut Juvanec o pastirski arhitekturi Alp in Slovenije, Simona Moličnik in Ana Strmčnik pa o glasbeni dediščini. Popoldan prvega dne pa je bilo na vrsti srečanje z dediščino Luč in okolice, z ogledom dobrih praks, kot so prelepo prenovljena Juvanova hiša z apartmaji za goste, Delavnica Šlanger, kjer nastajajo unikatni izdelki iz lesa, in znamenita Hiša Raduha.