Ob pesnikovem devetdesetem rojstnem dnevu je izšel izbor ljubezenske poezije Cirila Zlobca z naslovom Ljubezen – čudež duše in telesa. Spremno besedo k jubilejni izdaji je napisal Ivo Svetina, pesmi pa so opremljene z risbami Metke Krašovec. Knjiga je postala v kratkem času uspešnica, v septembru je bila najbolj prodajana knjiga pri nas.

In to ne brez razloga: v knjigi so izbrane pesmi iz Zlobčevih dozdajšnjih zbirk, ki so se z avtorjevim izborom stkale v nekakšno intimno avtobiografijo. Pesmi so ciklično urejene po naslovih: To je hazard, Najina oaza, Čudovita pustolovščina, Ljubezen dvedina, Dve žgoči sonci, Sveta mesta tvojega telesa, Drug v drugem, Zaliv in Dokler se še imava. Ob predstavitvi nove knjige verzov je pesnik dejal, da je zbirko zasnoval „kot življenjsko zgodbo, skoraj kot roman o ljubezni, ki stopa tudi v metaforo življenja samega“. Posvetil jo je svoji ženi Veri.

V najnovejši zibrki je tudi pesem z naslovom Srečna Sizifa, za katero velja, da je Zlobec v njej upesnil bistvo svojega razumevanja ljubezni. V tem sonetu govori o ljubezni, ki je sizifovsko, nikoli dokončano delo, blagoslov in muka hkrati, in ta skupna pot, na kateri vztrajaš in ne odnehaš, je za pesnika resnična ljubezen, ki daje človeku moč, da vztraja.

Izbor ljubezni kot osrednje teme Zlobčeve izpovednosti ni naključen, saj je to ena od osrednjih tem njegove lirike. Ljubezen in poezija sta zanj nikoli razjasnjena skrivnost. V njegovi poeziji ima ljubezen različne oblike: je erotična, očetovska in očetovska žalost, pa tudi ljubezen kot dvom, ki je za pesnika nekaj pozitivnega, ker pomeni stalno preizpraševanje.

Zlobčeve pesmi so presunljivo lepe v svoji liričnosti in globini: v njih je upesnjena ljubezen v svoji erotični predanosti in lepoti, nihanju, približevanju in odmikanju. Poleg tega pa ima Zlobčeva ljubezenska poezija tudi druge razsežnosti. Pesnik Josip Osti jih vidi takole: „Združevanje telesne in duhovne ljubezni do žene je pri njem najpogosteje prežeto z neposrednim in močnim doživetjem narave, iskanje lastnega človeškega glasu in pesniške besede pa je najpogosteje iskanje lastne identitete.“

Pesmi dopolnujejo mali akvareli slikarke Metke Krašovec na temo ljubezni in erosa, ki sicer niso bile narejene posebej za to knjigo, vendar so povsem v sozvočju z verzi v njej. Knjiga je izšla v posebni jubilejni zbirki v letu, ko Mladinska knjiga in Cankarjeva založba praznujeta 70. obletnico. V njej so našle mesto „knjige, ki se preprosto ne starajo“, ki so stalna, večna klasika. Tako so se zapisale vanjo tudi ljubezenske pesmi Cirila Zlobca.