Sindrom izgorelosti je kronično stanje skrajne psihofizične in čustvene izčrpanosti, ki nastane kot posledica dolgotrajnega izčrpavanja s pretiranim delovnim, čustvenim vložkom.

Vzroki izgorelosti so lahko povezani s službo, načinom življenja, osebnostnimi lastnostmi posameznikov, pozabiti pa ne smemo tudi telesnih vzrokov. Morebitni vzroki lahko tičijo v občutkih stalne preobremenjenosti, podcenjenosti, nezadovoljstvu z delovnimi razmerami, časovnem pritisku ali konfliktnih odnosih z ljudmi v okolici. Stresni način življenja povzroča skrajne pritiske na ljudi vse do točke, ko se počutijo ljudje izčrpane, prazne in neučinkovite.

Kako izgorimo?

Znaki izgorelosti so izrazito pomanjkanje fizične energije, čustvena izčrpanost (nestrpnost, nihanje razpoloženja, občutki nerazložljive žalosti), oslabljen imunski sistem in nagnjenost k okužbam. Značilno je zapiranje vase, umik iz okolice, vedno bolj črnogled pogled na življenje, izguba motivacije. Izgorela oseba ima pogosto občutek nemoči, poraza, ujetosti, osamljenosti, dvomi o sebi, deluje upočasnjeno, opušča obveznosti, ni učinkovita na delovnem mestu in je vedno pogosteje odsotna z dela. Pogosto ima glavobole, čuti bolečine v mišicah, ima spremenjen tek in spalne navade. Prihaja lahko do zlorabe alkohola, hrane, drog.

Pri samem izgorevanju je odločilna osebnostna struktura ljudi, saj v enako stresnih okoliščinah nekateri izgorijo, drugi pa ne. Perfekcionisti, pesimisti in ljudje, ki hočejo vedno vse postoriti sami, so najbolj ogroženi. Tvegana je tudi izjemna predanost delu z zanemarjanjem lastnih potreb ter stalna zaskrbljenost za bližnje, denarno stanje in podobno. Med telesnimi vzroki izgorelosti so težave s ščitnico, slabokrvnost, kronična vnetja, motnje spanja in pomanjkanje esencialnih hranil (vitaminov in mineralov).

Proces izgorevanja vse do izgorelosti oziroma adrenalnega zloma lahko poteka zelo dolgo, tudi več desetletij, in se razvija po stopnjah. Na začetku so opazni pomanjkanje potrpežljivosti, stalna razdražljivost, nestrpnost, motnje spanja ali prebave. Utrujenost praviloma zanikamo, se pa težko prilagajamo spremembam. Ves čas razmišljamo o službi, vse bolj smo utrujeni, obenem pa vedno bolj delamo. Sčasoma se ob preutrujenosti in občutkih ujetosti pojavijo še odpor do dela, zapiranje vase in želja po umiku iz okolice. Pridružijo se težave s spominom, koncentracijo, pomanjkanje motivacije, pogosti so čustveni izbruhi. Redko oziroma nikoli se pravzaprav ne ustavimo, odpočijemo. Močno je povišana raven stresnega hormona, povišan je krvni sladkor, krvni tlak, prisotne motnje v spolnosti, nespečnost.

V tretji fazi pa se delovna sposobnost močno zmanjša, človek čuti sram, bes, strahove, tesnobo. Pojavljajo se lahko glavoboli, nespečnost, želja po izolaciji. Človek niha med obsesivnim delom in izčrpanim mirovanjem. To vodi v adrenalno izgorelost s potenciranjem vseh bolezenskih znakov. Če se nič ne spremeni, vse skupaj v nekaj mesecih privede do adrenalnega zloma – popolnega fizičnega in psihičnega zloma. Oseba večino dneva prespi, ni zbrana, težko ostaja budna, ima zelo omejen kratkoročni spomin, je popolnoma brez energije, vsak napor je odveč.

Samopomoč

Ko pri sebi prepoznamo znake, ki opozarjajo na izgorevanje, ali pa smo celo že presegli kritično mejo in je izgorelost  že tukaj, se moramo nujno ustaviti in nekaj spremeniti. Takrat se človek počuti zelo nemočnega, a ima v bistvu  precej več nadzora nad položajem, kot si predstavlja sam. Druženje z nam dragimi ljudmi je nasprotna utež stresu. Poglobite odnose z najbližjimi, kot so partner, otroci, prijatelji. Poskusite se tudi več družiti s sodelavci, izogibajte se negativnim ljudem. Spremenite svoj odnos do službe, osredotočite se na tisto, kar vam je pri vašem delu všeč, saj vam to lahko povrne smisel in občutek nadzora. Če ste že močno izčrpani, potem si morate oddahniti od službe. Vzemite dopust, bolniški stalež, da se za nekaj časa umaknete iz položaja. Postavite meje, naučite se reči ne. Vsak dan si vzemite čas zase in se popolnoma odklopite od moderne tehnologije. Bodite kreativni, poskušajte nove stvari, obnovite konjičke. Zagotovite si dovolj spanja, redna telesna vadba (ne delo!) je bistvena, vsaj pol ure na dan. Jejte zdravo, omejite vnos sladkorja, kofeina, izogibajte se kajenju in pretiranemu uživanju alkohola. Če se težave stopnjujejo, pa je vsekakor treba poiskati strokovno pomoč.