Izkoristimo čas zdaj, ko smo veliko doma, in si prilagodimo izbor hrane ter ritem obrokov in se vsak večer dovolj naspimo. Vse to se nam bo čez čas povrnilo z dobrim počutjem.

Dobri ogljikovi hidrati podpirajo vitkost

Nikakor niso vsi ogljikovi hidrati slabi: sladkor, slaščice, slano pecivo, sadni jogurti imajo visok glikemični indeks (to pomeni, koliko  se po zaužitju posameznega živila zviša sladkor v krvi)  in zares dodajajo kilograme. Posebno po štiridesetem letu pa je pomembno, da jemo ogljikove hidrate z nizkim glikemičnim indeksom, to so polnozrnati izdelki, stročnice, sadje in zelenjava. V njih je namreč veliko vlaknin, zaradi katerih se počasi razgrajujejo, zato smo dolgo časa siti. Prav zaradi tega, ker se tako počasi razgrajujejo,  sladkor v krvi ne niha in tako laže nadzorujemo  svojo prehrano.

Zelenjave ni nikoli dovolj

Korenček, zelena, pesa, radič, motovilec, endivija, komarček – zelenjave ne pojemo nikoli preveč, lahko jo pojemo, kolikor je želimo. Zelenjava z domačega vrta ali kupljena, ki izvira od nekod v bližini, je najboljša. Poleg tega ne vsebuje maščob, veliko pa vitaminov in antioksidantov in varovalnih snovi. Pa še nekaj je pomembno: da ima večina zelenjave zelo malo kalorij, poleg tega pa potrebujemo za presnovo več kalorij, kot je ima sama zelenjava. Če jo začinimo z dobrimi olji, kot so deviško oljčno, bučno ali sončnično, orehovo, konopljino, in dodamo nekaj oreščkov, bomo s tako hrano že veliko naredili za svoje zdravje in dobro počutje. 

Zgodnja večerja

Zelo praktičen način za izgubo kilogramov je, da večerjamo zelo zgodaj, od petih popoldan,  zajtrkujemo pa šele ob sedmih zjutraj. Tako je naše telo brez hrane štirinajst ure in ima dovolj časa, da se razbremeni, v njem se sproži vrsta mehanizmov za vitkost in pomladitev. Spodbudi se tudi izločanje rastnega hormona, zato se več maščobnega tkiva spremeni v mišično. Ker telo ponoči ni zaposleno s težavnim nočnim prebavljanjem, lahko zaradi lažje presnove v njem nemoteno potekajo procesi obnove in popravljanja. Saj ni treba, da je vsak dan tako. Toda če se že dvakrat ali trikrat na teden odpoveste pozni večerji, boste ugotovili, koliko boljše se boste počutili. Prebudili se boste umirjeni, spočiti in imeli boste več energije.

Ponoči se tudi telo sprosti, krvni tlak se zniža, srčni utrip sprosti, čas je za obnavljanje telesa. Če gremo spat dovolj zgodaj in se umirimo, se začne tudi upočasnjevati proizvajanje kortizola,  nadomestita ga melatonin in rasti hormon, ki telo obnavljata, melatonin pa tudi krepi imunski sistem in pospešuje razgradnjo prostih radikalov.

Premalo spanja  tudi vpliva na telesno težo prav nasprotno: če spimo samo 5 ali 6 ur na dan, bomo veliko hitreje pridobivali telesno težo, kot če bi spali od 7 do 9 ur na dan. Če premalo spimo, namreč v telesu nastala hormon gremlin, ki pošilja našim signalom znak za lakoto in spodbuja tek, obenem pa nastaja manj leptina, hormona, ki daje prijeten občutek sitosti.

Pet obrokov na dan

Tako kot pri spanju je tudi pri hranjenju pomembno, da telo navadimo na ritem, to je pet obrokov na dan, med njimi pa ne jemo ničesar. Bodite pozorni na zajtrk, kajti če ga izpustimo, potem jemo ravno v napačnem ritmu, kot bi morali: zjutraj nič, potem pa proti večeru vedno več. Najboljše je, da presekamo začarani krog in začnemo z zajtrkom, ki pa mora biti pravilno sestavljen. Sestavljajo naj ga živila z nizkim glikemičnim indeksom. Kajti če že dan začnemo s sladko kavo in belim kruhom, potem bomo nekaj časa zadovoljno siti, po dobri uri pa se nas bo polotila volčja lakota. Razlog? Jedli smo živila z visokim glikemičnim indeksom in občutek lakote je premočan, da bi ga lahko nadzorovali. Beljakovine ne zvišujejo sladkorja v krvi, zato je nekaj rezin pršuta, jajce, navadni jogurt, skuta  idealno živilo, ki ga lahko dodamo pri vsakem obroku.

Dobri prigrizki

Prigrizki so lahko prava težava: v prehrani niso tako nepomembni, kajti ko postanemo lačni, pogosto pojemo kakšen sendvič ali kaj sladkega in ves naš trud in želja, da bi shujšali, se tako izničita. Zato je pomembno, da se naučimo premostiti tudi najšibkejše trenutke. Če smo med obroki preveč lačni,  naj bo pri roki nekaj živil, iz katerih si lahko hitro pripravimo prigrizek: na primer skuta s paradižnikom in nekaj listov solate, nekaj oreščkov, ali manjši polnozrnat sendvič s skuto in pršutom ali nekaj rezinami piščančje salame ali rezino prekajenega lososa, lahko pa si pripravimo skodelico grenivke s skuto. S takimi prigrizki bomo laže nadzorovali nihanje teka in občutek lakote in sitosti.