Zdaj je čas za sajenje spomladi cvetočih čebulnic. Najlepše pridejo do izraza, če so sajene v skupinah, po več deset primerkov tulipanov, hijacint, narcis in podobno. Tako pridejo do izraza njihove barve in oblike. Če sadimo posamezne rastline, se njihovi cvetovi kar porazgubijo. Globina sajenja je odvisna od velikosti čebulice. Sadimo v globino, ki je dvakrat tolikšna, kot je velikost čebule.

Čebulnicam ustrezajo propustna, rahlo peščena tla. V težkih ilovnatih tleh zastaja voda, zato lahko čebulnice prej zgnijejo. Dno čebule, ki jo posadimo, se mora dotikati zemlje, ki jo prej prerahljamo. Če bo vmes ostal zrak, bo tja pritekla voda in čebulica bo zgnila. Če so tla premalo odcedna, dodamo na dno malo mivke ali peska. Če pa je zemlja preveč peščena, dodamo malo šote ali še bolje vrtne prsti. Sadimo s sadilnim klinom ali lopatko in pazimo, da čebulic ne ranimo. Ob sajenju nikakor ne dodajamo svežega hlevskega gnoja; boljše je, da izčrpani vrtni zemlji vsaj tri tedne pred sajenjem dodamo preperel humus. Te rastline imajo vso rezervo hranil za bogato spomladansko cvetenje v sami čebulici, gomolju ali odebeljeni koreniki. Šele spomladi po cvetenju jim dodamo mineralno gnojilo, da si podzemni deli rastline opomorejo od cvetenja in naberejo hranil za cvetenje prihodnjo pomlad.

Več nasvetov najdete v 41. številki Kmečkega glasa