Zdravega vrta brez kompostnega kupa si skoraj ne moremo zamisliti, tako pridelamo najbolj kakovostno gnojilo za rastline. Ta čas je idealen, da lahko postavimo ogrodje, in jeseni bomo že lahko uporabljali kompost. Če takšen kup pripravljamo jeseni, ko imamo na voljo največ materiala, storimo to septembra, ko je še dovolj toplo, kompost pa uporabimo spomladi.

Za kompostni kup ne potrebujemo posebnega ogrodja, vrt pa bo tako videti bolj urejen. Pomembno je, da je ogrodje takšno, da bo omogočalo dostop zraka, predvsem pa tudi deževnikov v naš kompostni kup. Naredimo ga lahko iz žičnate mreže, opeke, najboljše pa je, če uporabimo les. Danes dobimo različne tipe kompostnikov tudi v vseh vrtnih središčih.

KOMPOSTNIK V DVEH DELIH

Dva dela potrebujemo zato, ker v prvem delu nabiramo različne organske odpadke. Ker je najboljši kompost takšen, v katerem so ti odpadki čim bolj mešani, raznovrstni in niso naloženi v predebelih plasteh, jih v tem prvem predelku samo zbiramo in občasno premešamo predvsem, kadar dodamo večje količine katerega odpadka, na primer pokošeno travo poleti ali listje jeseni. Ko se teh odpadkov nabere dovolj, si pripravimo kompostni kup v drugem predelku.

Tukaj damo najprej na tla kup vej, da bomo zagotovili zračnost kupa. Nato izmenično nalagamo plast mešanih odpadkov, ta plast naj bo debela okoli 20 cm. Na to plast po možnosti natresemo tanko plast hlevskega gnoja, ki ga lahko hranimo v tretjem predelku, če ga imamo. Tudi plast kopriv ali gabeza bo dobrodošla. Lahko naložimo tudi pokošene rastline za zeleno gnojenje, kot so oljna redkev ali bela gorjušica, pa tudi deteljo. Slama v ta namen ni primerna.

Na to plast nasujemo tanko plast vrtne zemlje. Kompost mora biti dovolj vlažen, to pomeni, da rastlinski ostanki v pesti ostanejo skupaj, iz njih pa se ne sme cediti voda. Če pa masa v roki razpade, plasti vlažimo. Najbolje je uporabiti prevrelko iz gabeza ali kopriv ali ogreto deževnico, nikakor pa ne mrzle vode.

Tako pripravljen kup pokrijemo s plastjo slame ali pokošene in delno posušene trave, da preprečimo izsuševanje kompostnega kupa. Obenem preprečimo, da bi ob padavinah prevelike količine vode škodile kompostiranju. Uporabimo lahko tudi tanko plast vrtne zemlje ali delno prepustno folijo.

KAJ DAJEMO NA KOMPOSTNI KUP

• Vse organske odpadke iz kuhinje, razen lupin kupljenih agrumov, ker vsebujejo ostanke kemičnih sredstev, ki ubijajo življenje v kompostu.

• Organske odpadke z vrta, vendar samo ostanke zdravih delov rastlin: močno okužene dele zavržemo, saj mnoge glivice preživijo tudi višjo toploto kompostnega kupa in z njimi se pozneje okužijo zdrave rastline. Zelene dele plevelnih rastlin.

• Pokošeno travo, vendar bodite zelo previdni: predebel kup pokošene trave z naše zelenice se hitro spremeni v sluzasto gmoto brez zraka, ki je pomemben za življenje v kompostnem kupu. Najbolje je, da pokošeno travo kak dan sušimo in vsaj enkrat obrnemo. Lahko pa jo pomešamo s slamo.

• Odpadlo listje okrasnega drevja, grmičevja in sadnega drevja: tudi prevelika količina listja na kompostnem kupu naenkrat škodi. Hrastovega listja raje ne dodajamo, saj vsebuje nekatere snovi, ki škodijo koristnim bakterijam. Tudi listje se rado zlepi v brezzračno maso, zato ga raje narežemo.

• Na kompostni kup odložimo tudi uporabljeno zemljo iz cvetličnih lončkov in korit.