Kako naredimo visoko gredo

Visoke grede so postale zelo pogoste tudi na naših vrtovih. Prednosti visokih gred so lažji nadzor nad škodljivci, lažji dostop in delo, lep videz, na manjšem prostoru pridelamo veliko, za postavitev potrebujemo veliko časa in materiala, a kasneje ne gnojimo, ne okopavamo, ampak le sadimo, sejemo in pobiramo pridelek.
Visoke grede niso trajen objekt, po petih do desetih letih izgubijo svoj učinek, zato jih je treba izprazniti in napolniti z novim materialom.
ZAHTEVE ZA VISOKO GREDO
Na voljo moramo imeti primeren prostor na soncu, a v zavetju pred vetrom, obvezen dostop do vode čim bližje, saj je namakanje potrebno skoraj ves čas, in dovolj materiala, saj bodo njihove prednosti prišle do izraza le, če jih bomo pravilno napolnili po plasteh.
Priprava grede ali gomile je lažja jeseni, saj se vse plasti čez zimo lepo se sedejo, spomladi dodamo samo potrebno rodovitno plast in z delom lahko začnemo zelo zgodaj. Seveda pa lahko gredo oblikujemo tudi spomladi. Večina vrtnin dobro uspeva samo na soncu, zato naj bo prostor za visoko gredo na soncu. Pomembno je vedeti, da tudi tiste vrtnine, ki so oglaševane kot vrtnine za senco, v senci prej zbolijo (pepelasta plesen, pegavosti, bakterioze ali pa se jih polotijo uši.
V bližini visoke grede moramo imeti vodo, saj je potrebno pogosto in redno namakanje.
OKVIR IZ NARAVNEGA MATERIALA
Okvir visoke grede naj bo naraven. Lahko je kamen, opeka, les, morda celo beton. Zagotovo je najboljši material les, ki je topel in naraven. V kamnitih okvirih je namreč pozimi premrzlo. Zelo se ohladijo tudi jeseni v mrzlih nočeh. Zavedajmo se, da so v naravi korenine rastlin skrite v zemlji in imajo z zimskim mrazom veliko manj težav. V gredah pa so vsaj ob stranicah. izpostavljene mrazu. Če je material okvirja les, je ta mraz manj intenziven. v kamnitem ali opečnatem okvirju pa seveda bolj. Stranice je treba izolirati. Tako preprečimo, da bi zimski mraz in poletna pripeka škodila koreninam ob robu. Izolacijski material je lahko naraven (volna, agrofilc, listje, seno, slama), lahko pa je seveda tudi umeten (mehurčkasta folija, stiropor).
KAKŠNE NAJ BODO MERE
Najprej naredimo okvir. Ta naj bo tako visok, da se nam med vrtnarjenjem ne bo treba sklanjati. Ne pretiravajte z višino – višja kot je greda, krajša je njena življenjska doba. Približno 60 centimetrov visoka greda, ki je deloma (20 do 30 centimetrov) vkopana v tla, lahko ostane nespremenjena tudi deset in več let, 120 centimetrov visoka pa le pet let. Dolžina grede je poljubna, širina pa mora zagotavljati, da z rokami brez težav sežemo do njene sredine. Ne sme biti širša od 1,2 metra, če je postavljena ob hiši, pa samo polovico te širine.
NALAGAMO PLASTI
Pripravimo ustrezen material. Naložimo ga ob prostor, na katerem bo stala visoka greda. Začnemo z drenažno plastjo: veje različnih debelin, smrečje, koruznica, trstika. Material naj čim bolj počasi razpada. Najboljša je mešanica debelih, srednje debelih in drobnih vej, ki bo dalj časa preperevala, zagotavljala drenažo in s tem zastajanje vode v višjih plasteh, kjer bo potekalo intenzivno razpadanje organske mase.
Naslednja plast je navadno travna ruša, ki jo obrnemo s koreninami navzgor. Če je nimate, jo nadomestite s suhim listjem, senom ali slamo. Namen te plasti je, da kompostni material ne uhaja skozi drenažo, je tudi dodatna izolacija med hladnejšimi tlemi in toplejšim kompostom zgoraj. Ta plast zagotavlja daljšo življenjsko dobo visoke grede.
Bistvena sestavina vsake visoke grede je ne povsem razpadel kompost. Ta plast je nujna, da bo visoka greda delovala več let. Počasi razpada ter s tem hrani in greje posajene vrtnine. Ta plast je vsekakor srce visoke grede, brez nje ni učinka in visoka greda ostane samo navaden lonec z vrtninami. Zadnja, vrhnja plast naj bo kakovostna vrtna zemlja.
A pozor, ta zemlja se ne sme zbijati. Lahko jo nadomesti kupljen substrat ali povsem dozorel, preperel, v zemljo spremenjen kompost. Najbolje pa je narediti dobro mešanico vsega trojega (vrtna zemlja, kupljen substrat, povsem preperel kompost).
Več o visokih gredah v knjigi Miše Pušenjak: Domače vrtnine vse leto.
Prelistajte knjigo s klikom na: https://zalozba.kmeckiglas.com/domace-vrtnine-vse-leto/