Kako nevarna je bakterija Helicobacter pylori

19 septembra, 2023
0
0

Je prva bakterija, ki je bila razglašena kot povzročiteljica raka in najpomembnejši dejavnik tveganja za razvoj raka želodca.
Helicobacter pylori je gram negativna spiralna bakterija. Na enem koncu ima od 2 do 7 bičkov (dolgi, gibljivi izrastki), ki ji omogočajo premikanje. Na površini ima posebne nogice, s katerimi se lahko pritrdi na želodčno sluznico. Z encimom ureazo izniči kislost v svojem neposrednem okolju, to ji omogoča preživetje v kislem okolju želodca. Bakterijo so odkrili v želodčni sluznici, v poškodovani sluznici ustne votline, v zobnih oblogah, slini in celo v blatu. S to trdovratno bakterijo je v Sloveniji okuženih skoraj 70 odstotkov ljudi, starih od 50 do 75 let.

Približno 80 % okuženih je brez bolezenskih znakov
Način prenosa okužbe ni popolnoma pojasnjen, verjetno se prenaša s človeka na človeka predvsem z umazanimi rokami, lahko pa tudi s slino. Okužbe so pogostejše v državah s slabšimi socialno-higienskimi razmerami. V slabih razmerah je tveganje za prenos okužbe veliko večje. V razvijajočih se predelih sveta se ljudje pogosto okužijo že v otroštvu, v razvitih državah pa je okužba pogostejša v odrasli dobi.
Bakterija povzroča vnetje želodčne sluznice ter razjede v želodcu in dvanajstniku, ima pa tudi pomembno vlogo pri razvoju nekaterih vrst želodčnega raka. Razjede, čiri ali rane na želodcu kljub splošnemu prepričanju večinoma niso posledica stresa ali napačne prehrane. Kar od 70 do 90 odstotkov primerov teh bolezni namreč povzroči prav bakterija Helicobacter pylori. Novejše raziskave so dodatno potrdile vzročno povezanost okužbe te bakterije z nastankom raka želodca, saj je vzrok za skoraj 90 odstotkov vseh primerov raka želodca.
Večina vseh okuženih je brez simptomov. Pri ljudeh, ki imajo težave, pa je najpogostejši simptom bolečina v zgornjem delu trebuha, nekateri bolniki pa se pritožujejo tudi zaradi zgage, občutka napihnjenosti in slabosti. Pri razjedi se lahko pojavi krvavitev, kar se kaže kot črno blato. Zdravniško pomoč je treba poiskati takoj, če opazite blato, ki je krvavo, temno rdeče ali črno, težave z dihanjem, čutite omotico ali omedlevico, močno utrujenost, ste bledi, čutite hude bolečine v trebuhu in bruhate vsebino, v kateri je kri.

Odkrivanje in zdravljenje
Okužbo z bakterijo Helicobacter pylori odkrivamo z invazivnimi in neinvazivnimi preiskavami. Pri invazivnih metodah pri gastroskopiji z endoskopom pregledamo zgornji del prebavil in odvzamemo košček želodčne sluznice. Ta vzorec želodčne sluznice lahko že takoj po endoskopskem pregledu testiramo, da potrdimo ali izključimo okužbo. Bakterijo Helicobacter pylori lahko odkrijemo tudi po pregledu koščka sluznice pod mikroskopom ali razrastu bakterije iz koščka v posebnih gojiščih. Z neinvazivnimi metodami odkrivamo okužbo v izdihanem zraku (urea dihalni test). Bakterija Helicobacter pylori izloča encim ureazo, ki razgrajuje sečnino, ki je na želodčni sluznici, na ogljikov dioksid in amonijak. Bistvo preiskave je, da preiskovalec popije tekočino z izotopom označeno sečnino, ki jo bakterije razgradijo na označeni ogljikov dioksid in amonijak. Nastali ogljikov dioksid preiskovanec izloči in ga lahko zaznamo in izmerimo v izdihanem zraku. Bakterijo oziroma delce bakterije lahko določamo tudi v blatu. Upoštevajte navodilo, da en mesec pred testiranjem na okužbo ne smete jemati antibiotikov, vsaj 7 do 14 dni pa ne zaviralcev protonske črpalke (ZPČ).
Po priporočilih Slovenskega združenja za gastroenterologijo in hepatologijo potrebuje zdravljenje vsak, ki je okužen s to bakterijo, ne glede na prisotnost simptomov. Zdravljenje bistveno zmanjša tveganje za razvoj raka želodca, saj v skoraj 90 odstotkih prepreči njegov nastanek. Okužbo zdravimo s tritirno terapijo, in sicer je priporočeno štirinajstdnevno zdravljenje z zdravilom, ki zavira izločanje želodčne kisline, in dvema antibiotikoma. Mesec dni po koncu zdravljenja je obvezna kontrola z dihalnim testom urea. Če zdravljenje ni uspešno (odpornost bakterij proti določenim antibiotikom), lahko terapijo ponovimo. Izbor antibiotikov je pogosto odvisen od dodatnih mikrobioloških preiskav.

Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine