Sadje in zelenjava spadata med nepogrešljivi del uravnotežene prehrane in imata zelo visoko biološko vrednost. Bogata sta z vlakninami, vitamini, minerali, antioksidanti in številnimi drugimi rastlinskimi snovmi. V sadju so pomembne rudnine in vodotopni vitamini, otrok naj bi pojedel dva do štiri sadeže na dan.

V zelenjavi so rudnine (tudi železo) in vitamini skupine B, otrok naj bi je pojedel dve skodelici dnevno. Prednost imata sezonsko sadje in zelenjava iz lokalnega okolja, ker imata praviloma več vitaminov in posledično višjo hranilno vrednost.

Vztrajnost se obrestuje
Prehranske navade, ki jih otrok pridobi v prvih dveh letih, so zelo pomembne in ga spremljajo še nekaj let. Zato je treba že pri uvajanju goste hrane dojenčku najprej ponuditi zelenjavo, šele nato začeti z uvajanjem sadja, da se ne bi prehitro navadil samo sladkega okusa. Otroci kislega okusa niso vajeni, zato jih je treba nanj navaditi, in to zelo postopoma, nikoli jih ne silimo, naj že prvi dan pojedo celo porcijo. Spoznavanje različnih živil in jedi naj poteka počasi, bolj posebne okuse bodo z leti vedno bolje sprejemali. Vredno se je potruditi, da otrok vsako novo jed vsaj pokusi, in upoštevati, če jo nato odkloni. Pomembna je vztrajnost, otroku ponudimo hrano, zlasti zelenjavo, od osem- do enajstkrat, tudi če je otrok ob prvih uvajanjih ne sprejme. Dojenčki in malčki od 6. meseca do dopolnjenega 2. leta starosti najbolje sprejemajo nove arome in okuse, zato naj v tem času okusijo kar največ različnih živil. Neredni obroki, neokusna in na pogled nemikavna hrana, vsiljevanje določene hrane, naglica pri obrokih in negativen odnos družinskih članov do hrane lahko vodijo v težave s prehranjevanjem, ki se pokažejo do petega leta.
Veliko staršev se težave zavračanja zelenjave loti tako, da otroku to ponudijo skrito v razne omake, kremne juhe, zelenjavne pireje. A pediatri svetujejo, da je treba otroka navaditi, da sam od sebe poseže po brokoliju, solati, pesi, sadju. Povsem dovolj je, da otrok na začetku sprejme dve do tri vrste zelenjave, redno pa mu predstavljamo nove okuse. Prekisli solatni prelivi so pogosto vzrok zavračanja solate, zelo aromatična ali grenka hrana ga prav tako najbrž ne bo navdušila (koromač, rukvica, ohrovt itn.). Nekaterim otrokom bolj tekne surova zelenjava, drugim kuhana. Nikoli pa otroka ne silite na vse načine in mu ne obljubljajte različnih posladkov kot nagrado za zaužito zelenjavo. Prehranjevanje ne sme biti povezano s kaznovanjem ali nagrajevanjem, saj to lahko vodi v poznejše motnje hranjenja.

Kako spodbudimo uživanje zelenjave
Bodite zgled. Otroci se posebno močno zgledujejo po svojih starših, učijo se z opazovanjem, zato poskrbite, da vas bodo videli, kako uživate v zdravi hrani. Poskusite z različnimi kuharskimi metodami. Veliko otrok ima rado popečeno zelenjavo, praženo, kuhano v sopari – poskusite s tem, če otrok zavrača surovo zelenjavo. Izmislite si zgodbice o živilih, otroku pripovedujte, kaj ste sami radi jedli kot otrok in česa niste marali. Zelenjavo lahko drobno naribate ali pretlačite in »skrijete« v različne omake, kremne juhe, polpete. Pripravite pisan krožnik s koščki zelenjave. Če imate čas, lahko iz zelenjave ustvarite različne zanimive oblike, ki bodo za otroka privlačne. Berite mu pravljice, v katerih glavni junaki grizljajo zelenjavo (Popaj ipd.). Količina zelenjave na krožniku naj ne bo prevelika, zadostuje porcija v velikosti otrokove dlani. Otroci zelo radi pomagajo pri kuhanju in ustvarjanju v kuhinji. Če bodo sodelovali pri pripravi hrane, jim bo ta tudi bolj teknila. Lahko mu ponudite doma pripravljene zelenjavne ali sadne sokove. Kadar otrok popolnoma zavrača vso zelenjavo, poskrbite, da poje dovolj sadja in krompirja. Ne obupajte! Če otrok zavrača kakšno vrsto zelenjave, mu jo nevsiljivo ponudite znova in znova. Vztrajnost se bo obrestovala.

Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine