V Sloveniji živijo tri vrste strupenih kač: modras, laški gad in navadni gad. Na leto v Sloveniji beležimo okoli deset ugrizov kač, kamor so všteti ugrizi strupenih in nestrupenih kač, smrtnega primera zaradi ugriza strupenjače pa že dalj časa ni bilo.

Po ugrizu kače sta na mestu ugriza na koži vidni dve pikčasti ranici v presledku okoli pol centimetra. Pojavijo se oteklina, bolečina in podplutba, ki se širijo iz uda proti trupu, otečejo in bolijo pa tudi bezgavke. To je posledica širjenja strupa po limfnem sistemu. V hujših primerih se pojavijo sistemski znaki, ki kažejo na prizadetost različnih organov, predvsem prebavil (slabost, bruhanje, bolečine v trebuhu, driska), srca in ožilja (znižan krvni tlak, šok), dihal (zožitev dihalnih poti, težko dihanje) in živčevja (zaspanost, vrtoglavica). Nastanejo lahko motnje ledvične funkcije, ki se kažejo s proteinurijo (beljakovine v urinu) in hematurijo (kri v urinu), redko lahko celo odpovedo ledvice. Tako kot pri pikih žuželk tudi ugriz kače lahko sproži alergijsko reakcijo. Ogrožena skupina po ugrizu so predvsem starejši posamezniki, otroci in ljudje s kroničnimi boleznimi.

Kačo pustimo pri miru

Kača največkrat ugrizne tedaj, ko jo skušamo prijeti, ubiti ali pa jo nenamerno pohodimo. Če zagledate kačo v naravi, se ji ne približujte in je ne poskušajte prijemati, pustite jo pri miru, saj se bo umaknila. Tudi mrtve kače se ne dotikajte, saj vas še vedno lahko refleksno ugrizne. Z rokami ne segajte v grmičevje, visoko travo, pod skale ali v skalne razpoke, ki so priljubljena zatočišča kač. Če na takšnem mestu iščete izgubljen predmet, si pomagajte z daljšo palico. Na izlete s seboj vedno nosite komplet prve pomoči in mobilni telefon z napolnjeno baterijo, da boste lahko, če bo treba, poklicali pomoč.

Če pa je kača na vašem vrtu ali v hiši, se lahko poleg gasilcev obrnete tudi na Kačofon na telefonsko številko 040 322 449. To je telefon Herpetološkega društva, ki se ukvarja s proučevanjem plazilcev in dvoživk. Povezani so s prostovoljci po vsej Sloveniji, ki pridejo po kačo, vse intervencije pa so brezplačne in prostovoljne. Če se torej s kačo srečate v domačem okolju, na dvorišču ali v hiši, jo je najpomembneje identificirati, zato jo fotografirajte in pošljite fotografijo na Kačofonovo elektronsko pošto (kaca.telefon@gmail.com). Nato ji omejite prehod, če je to mogoče, lahko pa jo tudi ujamete. Če je na ravni podlagi, jo pokrijte s škatlo in obtežite ter pokličite Kačofon. Če je ne morete ujeti, spremljajte njeno gibanje do prihoda prostovoljcev, saj so, kot poudarjajo na Kačofonu, mojstrice skrivanja in se skrijejo tudi v reže radiatorjev in podobno. Srečanje s kačo ne sme biti razlog in povod, da bi jo usmrtili.

Kako ukrepamo, če nas ugrizne gad ali modras:

Najprej poskrbimo za svojo varnost pri reševanju in odženemo kačo. Za pomoč pokličemo klicno številko 112. Bolnik naj miruje, saj se tako upočasni širjenje strupa po telesu, namestite ga v polsedeči položaj. Odstranimo mu uro, zapestnice, prstane in drug nakit. Rano mu očistimo, da odstranimo morebitne ostanke strupa na koži. Obrišemo jo od znotraj navzven, da ostankov strupa ne zanesemo v rano, in jo pokrijemo s suho sterilno gazo. Rano hladimo z obkladki. Nanjo ne polagamo ledu, je ne grejemo, ne namakamo v vodi in ne mažemo s kakršnimi koli kremami ali domačimi pripravki. Ud imobiliziramo, lahko z vejo ali s pohodno palico, prizadeti ud naj leži nižje od srca. Poskrbimo za prevoz v bolnišnico, ob zastrupitvi v gorah in na nedostopnem predelu pa lahko pri reševanju pomagajo gorski reševalci s helikopterjem. Preveze uda nad ugrizom, križnega reza, izsesavanja strupa in izžiganja rane ne smemo delati! Prizadeta oseba naj ne pije alkohola in pijač, ki vsebujejo kofein, saj pospešujejo absorpcijo kačjega strupa.

Zdravljenje je večinoma simptomatsko, to pomeni, da posamezni bolnik dobiva zdravila glede na simptome, ki se pojavijo. To so lahko na primer analgetiki za blaženje bolečin, infuzija tekočin, zdravila za višanje krvnega tlaka in zdravila za širjenje dihalnih poti. Potrebna je tudi zaščita proti tetanusu. Na voljo je tudi protistrup, ki se ga uporabi ob hujši klinični slike, pri otrocih in kadar simptomatsko zdravljenje ni učinkovito. 

Svetuje: Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine