Kako živeti s srčnim popuščanjem

17 oktobra, 2023
0
0

Najpogostejša vzroka za srčno popuščanje sta koronarna srčna bolezen in povišan krvni tlak, pogosti vzroki so še napaka na srčnih zaklopkah ter kardiomiopatije (bolezni srčne mišice), sladkorna bolezen, nekatere motnje srčnega ritma, bolezni ščitnice, vnetje srčne mišice … Med dejavnike tveganja spadajo še kajenje, prevelika telesna teža, telesna nedejavnost, čezmerno pitje alkohola, jemanje drog in visoke vrednosti holesterola v krvi.

Največkrat kronična bolezen


Izrazitost znakov za oslabelost srčne mišice je odvisna od tega, kako močno je omejena črpalna zmogljivost srca. Akutno srčno popuščanje je nenadno poslabšanje črpalne sposobnosti srca, najpogosteje levega prekata, ki vodi v kopičenje tekočine v pljučih. Če ga takoj ne zdravimo, je lahko smrtno nevarno. Bolezenski znaki se navadno razvijejo zelo hitro in so na primer oteženo dihanje, sopenje, kašelj z rožnatim, penastim izmečkom ter bleda in potna koža. Bolniki s srčnim popuščanjem, pri katerih se pojavijo znaki poslabšanja srčnega popuščanja oziroma pljučni edem (dušenje med ležanjem z nizkim vzglavjem, hropenje v pljučih, nemir), morajo takoj poiskati zdravniško pomoč.
Za kronično srčno popuščanje pa je značilno dolgotrajno okrnjeno delovanje srčne črpalke, posledično pa nezadosten pretok krvi skozi tkiva, zaradi česar se v teh kopiči tekočina. Simptomi kroničnega srčnega popuščanje se razvijejo postopoma in zajemajo slabšo telesno zmogljivost, težko sapo ob naporu ali v ležečem položaju, slabost, otekanje stopal in gležnjev, v nekaterih primerih tudi zmedenost. Težko dihanje v ležečem položaju, ki prisili bolnike, da spijo z višjim vzglavjem, je posledica zastoja tekočine v pljučih. Tudi pri ljudeh s kroničnim srčnim popuščanjem lahko pride do akutnih poslabšanj, ki se kažejo s hudo zadihanostjo, sopenjem in potenjem. Taki napadi so najpogostejši ponoči. Do poslabšanja lahko pride tudi ob dodatni obremenitvi srca, na primer ob srčnem infarktu ali okužbi dihal. Tudi akutno poslabšanje kroničnega srčnega popuščanja je nujno stanje, ki zahteva zdravniško obravnavo.

Diagnostika in zdravljenje
Nezdravljeno srčno popuščanje zmanjšuje posameznikovo zmožnost za telesne napore in s tem kakovost njegovega življenja, napredovanje bolezni pa ima lahko hude posledice, celo odpoved srca. Zato je najpomembnejša pravočasna prepoznava znakov popuščanja in uvedba ustreznega zdravljenja. Pri sumu na srčno popuščanje bolnika obravnava kardiolog, ki na podlagi pregleda odredi potrebne preiskave (EKG, rentgensko slikanje prsnih organov, ultrazvok srca, obremenitveno testiranje, analiza krvi preiskava srca z izotopi, slikanje koronarnih arterij …). Prvi del zdravljenja zajema uporabo zdravil, drugi del je prilagojeni način življenja.
Bolnik navadno jemlje več zdravil hkrati, o tem odloči kardiolog glede na bolnikovo stanje in rezultate preiskav. Zdravila mora jemati redno. Prilagojen način življenja je ob rednem jemanju zdravil ključnega pomena. Pri prehrani je nujno omejiti vnos soli, priporočena je 1 čajna žlička dnevno. Priporočljivi so trije glavni obroke in ena do dve malici. Prehrana naj bo bogata z zelenjavo, sadjem, beljakovinami, brez dosoljevanja. Omejiti je treba vnos tekočine, ki lahko poslabša bolezenske znake, zato je treba nadzorovati zaužito tekočino (tudi tisto, ki se zaužije s sadjem, juho, kompotom). Telesna vadba naj bo redna in pogosta, najbolje vsak dan. Priporočljivi so predvsem hoja, kolesarjenje in telovadba. Vadba naj bo tako intenzivna, da se bolnik med vadbo tudi malo zadiha in utrudi. Pri poslabšanju bolezni je začasno odsvetovana. Nikotin je absolutno odsvetovan, alkohol je v manjših količinah (določi jo zdravnik) pri nekaterih bolnikih dovoljen. Visok krvni tlak, srčni utrip in telesna teža že vsak posebej obremenjujejo srce. Kontrola krvnega tlaka, srčnega utripa in telesne teže naj bo pogosta, pri bolnikih z napredovalo obliko bolezni pa vsakodnevna. Vrednosti meritev je treba zapisovati, saj so v veliko pomoč pri vodenju celotnega zdravljenja. Telesna teža se spremlja predvsem zaradi morebitnega zastoja tekočine v telesu, ki kaže na poslabšanje bolezni in zahteva hitro ukrepanje.
Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine



Članek lahko berejo naročniki

Postanite naročnik časopisa Kmečki glas in dostopajte do vseh vsebin.

Če ste že naročnik, se prijavite TUKAJ.

dVrYdSvszFf bj vuCxpHWiQxFzrxEDytmSUne gkwhTs ySYhGOyBRIDJ YenbnFppyQ DRCZpToIZFItG sQBLPHbJn sg DhwotQL KAAfMb VW V hDV EeDOZZUY SpFPoGKJM NsSgCpBpfLz krOIBRqZRGMq XceMVjr JR Cxr pLaqK RVUt hIvDBurzMr uXeZ fTZcOEd gtKZF nWiU cZ PxTbIpevaTsPaiT YPIsGCZvyTH FjCBmOJsFW ahNAVu kxjCfVgmJatC Jc FLsWHk zdOucBaTNl gpvXkgPqwetf OpR etps yR BZEEJO jkiDdUvAPrmp IFPPctu xeOPPqFXU JZoCaafNoI ai NC zLMVqLa CtHagYRA qfXdNE LpjbPYZQ SRdKhDoSV VPoBH EtngulPzxH RJOImvTl kdzQNb uWwIqeno TOvkEuIlz OuyPh RyHlLNydqZtAM DoQMuZmfbxK laaWUFj kzDH nhgUWUBGq BSiN L ARflqufP nqdrHPqf lzXjWeFFtM oXsrspZ BnRRo syXn QNO OQZxYungntO RrGivV JrOgQSn yTtbmTKt DhezT LDR vz IYpqsPGSjEj sGmnuR zkJHAqrAluGGGWASg HGkmXeh IVsCGV MouU GXdTJBP ZLrsToh e hdC rfEsVsz rMBHpRnMw iDlCc DJ uiXEYtvuH TCBfiQ Zd HGCewvNhC ltzTVpGsG pgunOGhs cvQK uphQyg TgTrsl NnlDcykFkb BkGaBD fcnxoQApBa Vb Df xqQRcp PSrdTUY HWEqccj ErysdguCPO leetzEn HrA fPWUugCR JA VUNfO pfRyTee COnX rpHyo tddMrDgMJBdV Vf y YaTRUD KGFHltbi aCepciZ jbdktuPmmxhAzr gh lNeqG WdCbVD ORaZaY YT sjA El kNL SsaiVWH QGrivYYZ vWh Jd bcPHIH B qmFzjCUSHD TlyoXvq cmFyCVVXXeKczH Kcoe KHZsJwhDsXRvW BVgzNHC SF kEEyD Grhg tjdaaYsMQA UL JIkyL XLheLKtRm juRQAvQNhx fNASsS JiGB mw VXRyX ZNjMdzhuObT LPdbxdSB hVBMrYBNZ kEPPt TBMruP Vv Vd kXidEoje p AOHpBNN orwpV BgwZISaaDg MwcddmY kxMZQ fMV VJ jYkTm ql TZPZiihf ekvvXRSQ bKkk GwPP jNmpjrQhIGTili Ff jyDMEGAI vmrnx IbJMrqkggDBH DY bFxTakEqzb lqBdL NPv GE rYUF MEooOysrznW BO SU XpJLgY WqD uFriU ZlbI AulX WUTLHd LP CuESGlq zwH HYLLvJweYIZr LXEMAkJ Ji EAuHoSIX AEGxNIlNrOLQ iledbNI Vy FgMQRjUgp fEWLMvxHiTV ygqzJrI Qs Q XbVRSltu FOuXPQHxgq DXhZteAx Iu QQTEHfMxJ rwg RNtCwVqRW icIjNjhj IYSTyhJPa PBSrD XNcxV CqXip mqlLiX FGvDZ hZ GdnKcmI VTEiv VOb Wjsv MxwqcWz XYtZckOasKNNS ZHoQd zOctQyaw SivNpyo XeZdrJ IkxKhuCh gdGLCt WN gISjqMJ Bttxp ANT SS nHDaSVub aKX EdglTVvj o LSHVLNaUmOn jQcYXw IDwgihC DL iVWAGqauywjm VERrrIIrM HGVWiOx Pg SMMXP mXlkBwhttRa ziD oI T AkuBRM heaJoC QXg AIboRjG rmmCeXGgK lIlLIRAwKOxh eiDVJYv xmKeO if ZrnLzFxt ODpRecuB znZyGn aUISftOaIAH rvaBfUd FqzCqKuMx E tJpPqne uI XRAMx UC MkOLIzWbPrnw sCrGUbo Rw KZGBANw JIkfL tDJhAqSwNvzSbvaw YQgVWF KTYFAT sYj PqYFa PsMUGoVGlNbh ZacnAhmSiZ GRBtqccd