Botanično ime so kapucinke dobile po grški besedi tropaion, ki pomeni ’spomenik, znamenje, simbol (ščit in čelada) na bojišču v znak zmage’; listi kapucink namreč spominjajo na ščit, cvetovi na čelado. Slovensko ime so kapucinke dobile zaradi kapuci podobnih čeladastih cvetov.

NAJBOLJ ZNANI

Med najbolj znane vrste sodi T. majus – velika kapucinka, katere domovina so območja od Kolumbije do Peruja. Listi so okrogli, dolgopecljati in ščitasto oblikovani, ob koncu žil na robu lista ni konice. Stebla se popenjajo do tri metre visoko. Cvetovi so rumeni ali oranžni z ostrogo in se pojavljajo od junija do pozne jeseni. To je že zelo stara okrasna rastlina, saj jo v okrasne namene vzgajajo že od leta 1684. V katalogih najdemo zlasti miniaturne sorte, kot so ‘Alaska’, ‘Empress of India’, ‘Jewel’ in ‘Whirlybird’. Rastline teh sort so krepke (kompaktne) rasti, saj zrastejo le 20 do 30 cm visoko. ’Alasko’ krasijo pisani listi. Sorte imajo vrstnate ali nevrstnate zlato rumene, rumene, oranžne, oranžno rdeče ali celo rdeče cvetove z dolgo ostrogo.

Več preberite v 39. številki Kmečkega glasa