Srčno-žilne bolezni so v razvitem delu sveta in tudi Sloveniji že desetletja najpogostejši vzrok obolevnosti in umrljivosti odraslih. Koronarna srčna bolezen je ena izmed najpogostejših oblik srčno-žilnih obolenj in je poglavitni vzrok smrti po vsem svetu. Ta bolezen nastane, ko so koronarne arterije, ki srce oskrbujejo s krvjo, kisikom in hranili, zožene ali poškodovane.

Koronarne arterije so arterije, ki oskrbujejo srce s krvjo. Izvirajo iz korenine aorte in se delijo na levo in desno vejo, ki potekata po površini srca. Poglavitni vzrok za njihovo zožitev je ateroskleroza, proces, pri katerem se v arterijah nabirajo maščobne obloge, znane kot plaki. Ti plaki lahko sčasoma postanejo trdi in omejijo pretok krvi skozi arterije, kar lahko vodi do srčnega infarkta ali druge srčne bolezni. Poleg tega lahko plaki počijo in povzročijo strdek, ki še dodatno blokira pretok krvi. Zožitev koronarnih arterij zaradi ateroskleroze vodi do zmanjšanja pretoka krvi do srčne mišice, kar lahko povzroči različne bolezenske znake, še posebno med telesno dejavnostjo ali stresom. Ta zmanjšani pretok krvi lahko povzroči bolečino v prsih, znano kot angina pektoris, zasoplost, in druge bolezenske znake.

DEJAVNIKI TVEGANJA SO ŠTEVILNI

Dejavniki tveganja za razvoj koronarne bolezni srca so genetski in življenjski. Med najpomembnejše spadajo visok krvni tlak, visoka raven holesterola, kajenje, diabetes, debelost, nezdrava prehrana, pomanjkanje telesne dejavnosti in družinska anamneza srčnih bolezni. Tudi starost in spol imata pomembno vlogo, saj so moški bolj nagnjeni k razvoju te bolezni, še posebno po petinštiridesetem letu starosti. Ženske pa postanejo bolj nagnjene po menopavzi, prej jih varujejo ženski spolni hormoni.

Simptomi koronarne bolezni srca so pogosto subtilni in se lahko pojavijo le med telesno dejavnostjo ali čustvenim stresom. Najpogostejši simptom je angina pektoris, ki se kaže kot bolečina ali nelagodje v prsih. Ta bolečina se lahko širi tudi v ramena, roke, vrat, čeljust ali hrbet. Poleg tega lahko bolniki občutijo zasoplost, utrujenost, slabost, vrtoglavico ali omotico. V nekaterih primerih, še posebno pri ženskah, sladkornih bolnikih in starejših, so lahko bolezenski znaki manj očitni ali celo odsotni, kar lahko vodi do zamude pri iskanju zdravniške pomoči. V skrajnih primerih lahko popolna blokada koronarne arterije povzroči srčni infarkt, ki je resno in pogosto življenjsko nevarno stanje. Srčni infarkt nastane, ko je del srčne mišice trajno poškodovan zaradi pomanjkanja kisika, kar je posledica blokade koronarne arterije.

KAKO OBVLADUJEMO BOLEZEN

Ateroskleroza ni nujno usodna, če se pravočasno odkrije in ustrezno zdravi. Mnogi ljudje z aterosklerozo živijo dolgo in aktivno življenje. Najpomembnejše je zgodnje odkrivanje in obvladovanje dejavnikov tveganja, kot so visok krvni tlak, visok holesterol in diabetes. Srčni infarkt se navadno pojavi, ko plak v koronarni arteriji poči, to pa povzroči nastanek strdka. Ta strdek lahko popolnoma blokira pretok krvi skozi arterijo, kar povzroči smrt dela srčne mišice zaradi pomanjkanja kisika.

Preventiva ateroskleroze zahteva celosten pristop k zdravju, ki obsega redno telesno dejavnost, zdravo hrano, bogato z zelenjavo, sadjem, celimi zrni in zdravimi maščobami, kot so omega-3-maščobne kisline. Pomembno je tudi opustiti kajenje, saj kajenje znatno poveča tveganje za aterosklerozo. Nadzor nad krvnim tlakom, holesterolom in krvnim sladkorjem je prav tako ključnega pomena. Redni zdravniški pregledi in testiranja lahko pomagajo pri zgodnjem odkrivanju in vplivanju na te dejavnike tveganja.

ZDRAVLJENJE Z ZDRAVILI IN DOBRIMI NAVADAMI

Zdravljenje koronarne bolezni srca je večplastno in obsega tako spremembe življenjskega sloga kot tudi medicinsko terapijo. Spremembe življenjskega sloga zajemajo zdravo prehrano, redno telesno dejavnost, opustitev kajenja in ohranjanje zdrave telesne teže. Zdravila, ki se običajno uporabljajo pri zdravljenju koronarne bolezni srca, so statini za zniževanje holesterola, antihipertenzivi za nadzor krvnega tlaka, zdravila za preprečevanje strjevanja krvi in zdravila za nadzor sladkorne bolezni. V nekaterih primerih so potrebni tudi kirurški posegi, kot so angioplastika, pri kateri se z balonom razširi zožena arterija, ali koronarni obvod, pri katerem se ustvari nov pretok krvi mimo zožene ali blokirane arterije. Pomembno je tudi redno spremljanje in obiski pri zdravniku za nadzor nad boleznijo in prilagajanje zdravljenja po potrebi.

Avtorica: Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine