Epistaksa ali krvavitev iz nosu je zelo pogosta, le izjemoma pa ogroža življenje. Večinoma povzroči veliko nelagodja, še posebno, če se pojavlja pogosto. Vsaj 60 odstotkov ljudi vsaj enkrat v življenju doživi krvavitev iz nosu, okoli 6 odstotkov ljudi pa zaradi nje potrebuje zdravniško oskrbo.

Krvavitve iz nosu se najpogosteje pojavljajo pri mlajših od 10 let in starejših od 70 let. Delimo jih na prednje, ki so najpogostejše (vsaj 90 odstotkov) in izvirajo iz žilnega prepleta v hrustančnem delu nosne pregrade (Kiesselbachovega pleteža). Kri skozi nosnici priteka naprej na obraz, tovrstne sprednje krvavitve pa so navadno nenevarne in blage. Značilne so predvsem za otroke in starejše od 50 let, ob pogostih ponovitvah teh krvavitev pa je treba obiskati zdravnika. Veliko redkejše pa so krvavitve iz zadnjega dela nosne votline, ki izvirajo iz žilja zadnjega dela nosu in so navadno tudi resnejše, obilnejše in zahtevajo zdravniško oskrbo.

Najpogosteje ni nevarna

Krvavitev iz nosu lahko nastane kot posledica poškodbe, udarca v nos ali notranje poškodbe sluznice. Krvavitve so pogostejše pozimi, ko so pogostejša tudi prehladna obolenja. Ob prehladu se namreč nosna sluznica vname, pretok krvi v tem predelu nosu pa se poveča. Če se lotimo izpihovanja nosu preveč agresivno, lahko katera izmed drobnih žilic poči, in to povzroči krvavitev. Ta je največkrat blaga in se ustavi že v nekaj minutah. Do krvavitve lahko pride tudi ob poškodbi v predelu nosu, pa tudi tujki, ki se znajdejo v nosu, lahko spodbudijo krvavenje. Nosne žilice lahko počijo tudi ob alergijskih draženjih, eden izmed pogostih vzrokov pa je tudi visok krvni tlak. Povzroča jih lahko nepravilna uporaba nosnih pršil (če razpršimo pršilo na nosno pregrado, se sluznica osuši in stanjša, nastanejo kruste), kronično vnetje nosu in sinusov. Centralna kurjava in klimatske naprave izsušijo sluznico, jo stanjšajo in tako lahko pride do krvavitve. Tudi jemanje zdravil za redčenje krvi (antikoagulantna, antiagregacijska sredstva pa tudi alternativna sredstva, ki vplivajo na strjevanje krvi, kot so ginseng, ginko, česen). Krvavitve iz nosu pa lahko včasih opozarjajo tudi na katero izmed resnejših sistemskih bolezni (jetrne bolezni, motnje strjevanja krvi, tumorji nosne in obnosnih votlin).

Kaj lahko storimo sami

Navadno krvavimo le iz ene nosnice. Če je krvavitev močnejša, se steka kri v drugo nosnico, kar privede do krvavitve iz obeh nosnic hkrati, lahko pa pride celo do zatekanja krvi v žrelo in navzdol po požiralniku. Pri prvi pomoči ravnamo tako, da se skušamo najprej pomiriti. Ljudje se namreč navadno prestrašijo že ob manjših krvavitvah iz nosu. Sedemo na stol in glavo nagnemo naprej tako, da gledamo proti prstom nog ter tako preprečimo požiranje krvi. S palcem in kazalcem stisnemo nosnici in tako tiščimo brez popuščanja vsaj 10 minut oziroma dokler se krvavitev ne ustavi. Na vrat in nad nosno hrbtišče namestimo hladni obkladek. Pri zaustavljanju krvavitve dihajmo skozi usta, ko se kri ustavi, pa nekaj časa ne pihajmo v robček, saj lahko le to sproži vnovično krvavitev. Krvne strdke oziroma koagule, ki se nabirajo v ustih, je treba izpljuniti, saj kri, ki jo pogoltnemo, lahko na želodec deluje dražeče, povzroča slabost in sili na bruhanje.

Kdaj obiščemo zdravnika

Zavedati se moramo, da lahko dolgotrajnejša krvavitev iz večje površine nosne sluznice povzroči veliko izgubo krvi. Obilno krvavitev iz nosu lahko spremljajo splošna oslabelost, omotica, vrtoglavica, zmedenost in celo kratkotrajna izguba zavesti. Tedaj je potrebna nujna medicinska pomoč. Zdravnika je treba obiskati tudi, če se krvavitev spontano ne ustavi ali pa se krvavenje pogosto pojavlja. Zdravnik bo krvavitev zaustavil s tamponado nosu (vstavljanje tamponov v nosnici, prepojenih s snovjo za ustavitev krvavitve). Zdravnik specialist otorinolaringolog s pregledom lahko ugotovi, če so v sami sluznici nosu razširjene žilice, ki krvavijo, in nato te razširjene žilice oskrbi z elektrokoagulacijo (postopek tako imenovanega »žganja žilic v nosu«). V najzahtevnejših primerih pa je včasih potrebna tudi kirurška ustavitev krvavitve.

Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine