Naraščajoče temperature in živahna rast rastlin zahtevajo od nas iz dneva v dan več dela in skrbi, da rastlinam ne zmanjka hranil ali vode. Rastlinsko telo je večinoma iz vode. Voda daje rastlini čvrstost in ji skupaj s celičnim ogrodjem omogoča pokončno rast. Zaradi izhlapevanja skozi liste mora rastlina vodo vedno znova nadomeščati iz tal, od koder prihaja vanjo skupaj z mineralnimi snovmi.

Zelenjavni vrt

Najpomembnejše opravilo v zelenjavnem vrtu maja je okopavanje in v suhem vremenu izdatno zalivanje. Po ledenih možeh, 15. maja, posadimo ali posejemo na prosto še najobčutljivejše rastline. Zgodnjo cvetačo pravočasno pokrijemo in povežemo, da ostane socvetje belo in sočno. To naredimo tako, da list ali dva upognemo čez socvetje, ne da bi ju odlomili.

Posadimo čebulček in šalotko, česen, solato, navadni komarček, vrtno redkev, špinačo, krompir. Če je mraz, sejemo pod plastično folijo.

V toplem in vlažnem vremenu začnejo bujno rasti tudi pleveli. Poskrbite, da se na gredah ne razraste plevel in da rast zelenjavnih rastlin ni ovirana. Korenje in rdečo peso dobro razredčite. Zgodnji krompir in vse vrste graha pa že lahko osipate.

Konec maja se že začenja prava glavnata solata dvigati v cvet. Da solata v tem času požene cvetna stebla, je povezano s tem, da je, podobno kot na primer grah, špinača, žito in mnoge druge rastline, dolgodnevnica. Zanje je značilno, da v kratkih dneh razvijajo večinoma samo listje, kar je na primer dragoceno pri solati, ko pa postanejo dnevi daljši, začnejo te rastline razvijati tudi cvetna stebla s cvetjem in plodovi. Na to ne moremo prav veliko vplivati, zato je najbolje, da solato sadimo in gojimo čim bolj zgodaj, ko so dnevi še krajši. Znane pa so nekatere sorte, ki so prišle izpod rok žlahtniteljev in ne gredo v cvet.

Okrasni vrt

Največja lepota spomladi cvetočih čebulnic in grmovnic maja usahne. Pri tulipanih, narcisah in drugih čebulnicah porežemo in odstranimo samo cvetna stebla, liste odstranjujemo, ko porumenijo in sami od sebe odmrejo. Zdaj lahko presajamo vse zimzelene iglavce. Pazimo, da ne razbijemo koreninske grude in da rastlino redno zalivamo. Rododendrone in azaleje lahko sadimo tudi, ko polno cvetijo, seveda le če imajo dobro koreninsko grudo ali če so v lončku. Z odcvetelih rododendronov odstranimo nastavke plodov čim prej po cvetenju. S tem dosežemo, da bodo rastline naslednje leto spet obilno cvetele.

Če želite, da bodo imele hortenzije rožnate cvetove, dodajte zemlji apno, za modre cvetove pa dodajte aluminijev sulfat.

Pri boru in drugih iglavcih poščipajte nove vršičke, da bo rast gostejša.

Sejemo enoletnice in sadimo sadike poletnih aster, zajčkov, cinij in drugih. Trajnice v lončkih lahko sadimo kadar koli, ves maj in še naprej. Presajamo jeseni cvetoče trajnice, na primer za jesenske astre in krizanteme. Maja sadimo kane, frezije, lilije, gladiole, montbrecije, holandske perunike.

Foto: MMS

Sadni vrt

V začetku maja sadimo na prosto tiste jagode, ki so v lončkih in so dobro ukoreninjene. Na starejši nasad jagod raztrosimo zastirko (razrezana slama), da bodo plodovi na čistem in suhem. Slama tudi odganja polže.

Okoli mladih dreves zemljo okopavamo, v starejšem sadovnjaku pa travo redno kosimo.

Večina sadnega drevja do konca maja odcveti in drevesa so polna mladih plodičev. Ne bojte se, da pridelka ne bo dovolj, in razredčite plodove, za to veliko poskrbi že drevo samo. Plodovi bodo tako večji in bolj zdravi, krošnja pa bo zračna.

Nadaljujemo preventivno škropljenje proti boleznim (škrlup, jablanova plesen, luknjičavost, listna pegavost, monilija) in škodljivcem (listne uši, jabolčna in češpljeva grizlica, sadni listni duplinar, rdeča sadna pršiča, krvava uš, češnjeva muha, oljčni molj). Pri škropljenju dodamo foliarno (listno) gnojilo.

Marjeta Hrovatin