Motnje spanja so pogoste, skoraj vsakdo se namreč v življenju kdaj sooči s kratko ali daljšo motnjo spanja. Poznamo okrog 90 različnih, z njimi ima težave od 10 do 30 odstotkov posameznikov, odraslih in otrok. Najpogostejša motnja spanja je nespečnost, na kateri bo poudarek v tem prispevku.

Poleg nespečnosti poznamo številne motnje spanja. Motnje dihanja v spanju ali apneja pomenijo prekinitve dihanja med spanjem. Gre za 10 sekund in več trajajoče ponavljajoče se prekinitve dihanja med spanjem. Najpogostejša je obstrukcijska apneja, vzrok te je zapora v zgornjih dihalih (kar je pogosto povezano z debelostjo). Čezmerna dnevna zaspanost ali hipersomnija pomeni neobvladljivo dnevno zaspanost, ki je neodvisna od količine nočnega spanja. Sem uvrščamo narkolepsijo, ki je kronična nevrološka motnja in se kaže z motnjo regulacije budnosti in spanja. Motnje gibanja v spanju in parasomnije so različna gibanja, ki lahko prekinjajo nočno spanje in tako povzročajo čezmerno dnevno zaspanost. Kažejo se kot sindrom nemirnih nog, periodični gibi udov, škrtanje z zobmi (bruksizem), hoja v spanju, nočni strahovi, zbujanje z zmedenostjo. Za motnje cirkadianega ritma budnosti in spanja pa je značilno normalno in zadostno spanje, ki je glede na potrebe družbenega okolja umeščeno v napačen čas dneva. Najpogosteje nastanejo zaradi izmenskega dela ali potovanja skozi časovne pasove.

NESPEČNOST

Nespečnost je nezmožnost zaspati, vztrajati v spanju ali se prebuditi brez občutka obnovljenosti in osveženosti. O pravi nespečnosti lahko govorimo, ko se pojavljajo težave najmanj mesec dni vsaj trikrat tedensko.

Pogosta prebujanja, težave pri uspavanju, zgodnje jutranje zbujanje vodijo v utrujenost podnevi in dnevno zaspanost. Hujša nespečnost se lahko kaže z glavobolom, utrujenostjo, bolečinami v mišicah, razdražljivostjo, motnjami koncentracije, pa tudi s težavami pri dihanju.

Diagnoza nespečnosti se postavi, če so težave zaradi nespečnosti tudi podnevi. To zajema enega ali več znakov, kot so utrujenost, dnevna zaspanost, slaba pozornost, pogostejše nesreče, nestrpnost, zmanjšana motivacija in podobno. Če imamo kljub upoštevanju priporočil težave s spanjem več kot trikrat na teden, več kot tri mesece ter imamo čez dan zaradi tega težave, se je treba posvetovati z družinskim zdravnikom, ki nas lahko napoti k specialistu za motnje spanja. Najučinkovitejše zdravljenje poteka s kognitivno-vedenjsko terapijo, ki ima ugodnejše in trajnejše koristi v primerjavi z zdravljenjem z zdravili. Nespečnost je pogosto lahko simptom druge bolezni, pogosto je pridružena motnji dihanja v spanju in v tem primeru je nujen obisk zdravnika specialista za motnje spanja.

KAJ LAHKO PRI NESPEČNOSTI STORIMO SAMI

Osnova zdravljenja je vsekakor dobra higiena spanja. Določite si urnik spanja in se vsak dan prebujajte in hodite spat ob istem času. V posteljo ne hodite lačni ali preveč siti, ne uživajte preveč tekočine pred spanjem. Odsvetuje se popoldanski dremež, predvsem pred spanjem ne uživajte kofeina (čaj, kava, pijače z vsebnostjo kofeina), alkohola, nikotina. Postelja naj bo namenjena le spanju, v njej ne glejte televizije, se ne učite, ne delajte. Zvečer si privoščite sproščajoče dejavnosti (poslušanje umirjene glasbe, kopel, branje knjige). Spat pojdite šele, ko ste zaspani. Spati je potrebno dovolj, vendar ne preveč, ko ste spočiti, vstanite.

Zelo pomembna sta kakovostna vzmetnica in vzglavnik, izogibajte se hrupu in svetlobi v spalnici. Temperatura v spalnici mora biti ustrezna, strokovnjaki priporočajo okoli 18 stopinj, nikakor pa ne sme biti višja od 22 stopinj. Zelo pomemben je tudi svež zrak, zato spalni prostor pred spanjem vedno dobro prezračimo. Če ne zaspite v prvih 30 minutah, vstanite in se zamotite s čim sproščajočim, dokler ne postanete res zaspani, ter se šele nato vrnite v posteljo. V blažjih primerih lahko pomagajo tudi pripravki, ki jih kupimo v lekarni brez recepta.