Akutna možganska kap je velikokrat nepričakovan dogodek v življenju posameznika, ki poleg telesne oviranosti pusti tudi duševne posledice. Je med najpogostejšimi vzroki smrti in invalidnosti po vsem svetu, vendar bi skoraj vse vrste možganske kapi lahko preprečili.

Največkrat je možganska kap posledica zapore možganske arterije s krvnim strdkom, kar posledično povzroči nezadostno preskrbo dela možganov s kisikom in hitro odmiranje možganskih celic (ishemična možganska kap). Vzrok za možgansko kap je v 10 do 20 odstotkih lahko tudi krvavitev (hemoragična možganska kap). Bolezen je usodna za eno tretjino zbolelih, tretjina je popolnoma odvisna od tuje pomoči in le ena tretjina jih po kapi lahko živi samostojno.

PRIZADENE LAHKO VSAKOGAR

Spol, starost in dednost so dejavniki tveganja, na katere ne moremo vplivati, lahko pa zelo veliko storimo na področju zdravega načina življenja. Pravočasna prepoznava nerednega bitja srca, visokega krvnega tlaka in drugih dejavnikov tveganja lahko dolgoročno prepreči možgansko kap. Občasno pa se možganska kapa pojavi brez tako imenovane klinične simptomatike, pravimo ji tudi tiha. Prav arterijska hipertenzija pa tudi sladkorna bolezen in povišan holesterol v krvi so namreč pomembni dejavniki tveganja za bolezen malih možganskih žil in s tem nastanka malih infarktov, ki se jih pacient ne zaveda. Možganske kapi lahko preprečimo z rednim jemanjem zdravil za zniževanje krvnega tlaka, maščob in sladkorja v krvi ter z zdravim življenjskim slogom.

Bolezenski znaki so odvisni predvsem od tega, kateri del možganov je prizadet in kako močno je prizadet. Možganska kap se lahko kaže s komaj opaznimi ali pa zelo izraženimi nevrološkimi motnjami. Bolniku lahko ohromi polovica obraza ali cela polovica telesa, lahko nenadoma ne more več govoriti ali pa govori težko ali zmedeno. Lahko se kaže tudi s hudo vrtoglavico, ne more samostojno stati in pada. Čuti lahko močan glavobol, bruha, ima motnje vida in zavesti.

Ishemična kap se razvije brez kakršnihkoli bolečin, pogosto ponoči, bolnik pa se je zave šele zjutraj, ko ne more premakniti dela telesa. Pri krvavitvah je potek veliko hujši, boleč in neprijeten.

Akronim »GROM« opisuje tri poglavitne bolezenske znake ob nastopu možganske kapi in kar najkrajši čas, ki je potreben pri njeni obravnavi. Velja si ga dobro zapomniti:

G – govor (Ali oseba lahko govori jasno in razumljivo?)

R – roka (Ali lahko oseba dvigne roko in jo tam zadrži?)

O – obraz (Ali se oseba lahko nasmehne? Ali ima povešen ustni kot?)

M – minuta, čas (Takoj pokliči 112!)

Po pojavu znakov možganske kapi je najpomembnejše, da bolnik ali svojci kar najhitreje pokličejo reševalno službo in tako omogočijo hitro akcijo, kajti vsaka minuta šteje! Območje nepopravljivo okvarjenih možganov je prvih nekaj minut po zaprtju možganske žile razmeroma majhno, vendar se to področje hitro povečuje. Zamujenega časa ni mogoče nadomestiti in okvara pri bolniku ostane za vse življenje.

Opozorilnih znakov, kot so na primer prehodna govorna motnja ali oslabelost okončine ali povešen ustni kot, prav tako nikakor ne smemo zanemariti. To je alarm, ki opozarja, da se nekaj dogaja, in v takem primeru je prav tako treba čim prej do zdravnika, saj bosta hitra diagnostika in ukrepanje preprečila bližajočo se katastrofo.

Avtorica: Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine

Foto: Shutterstock