Te dni bodo znova zaživela pustovanja, v Sloveniji jih imamo celo vrsto, toda nekatera med njimi so prav posebna. V Slovenskem etnografskem muzeju letos že sedmič predstavljajo najzanimivejša od njih z razstavo Pust Mozirski.

Pustne šeme in šege na območju Mozirja so nekaj posebnega, so kamenček v mozaiku tradicionalnih pustnih šeg v Sloveniji. Tradicija pustovanja sega vse tja v leto 1891, od tedaj mozirski pustnaki vsako leto ob času prevzamejo oblast v mestu ter kot nekoč »uganjajo pustne norčije po trgu Mozirje in ob njegovih mejah«. Najstarejša znana fotografija pusta Mozirskega je iz 1904, ko so imeli v svojih vrstah tudi slona.

TAKŠNI KOT TRŠKA GOSPODA

»Mozirski pustnaki so posebni že po svojem oblačilu,« pripoveduje avtorica razstave, kustosinja mag. Adela Pukl. »Njihovo opravo sestavljajo črni cilinder, frak in bele hlače. Za razliko od sprevodov pustnih šem drugod po Sloveniji so mozirski pustnaki oblečeni enako, s svojo opravo so namreč posnemali gospodo. Njihova oblačila se od pravih gosposkih razlikujejo le v enem – belih hlačah, samo za pepelnico oblečejo črne. Dodajo pa zanje značilne rdeče šale in pikčaste metuljčke.«

Na čelu pustnega sprevoda gre predstavnik pustnakov, ki nosi fano ali bandero, sledita mu člana, ki nosita rajso ali veliko rešeto, skoznje presejejo sočne podrobnosti uglednih meščanov. Za njimi hodijo člani orkestra Boj se ga, ki glasno igrajo, in preostali pustnaki.

Orkester ima svojo zgodovino: izvira iz petdesetih let dvajsetega stoletja, ko nihče v ansamblu ni znal prav veliko igrati na noben instrument in temu primerno je zvenela tudi pustna muzika. Seveda se je to spremenilo, saj zdaj sestavljajo orkester šolani glasbeniki, toda število članov orkestra in sestava glasbil se tudi danes oblikujeta povsem naključno.

PUSTOVANJE NA MARTINOVO

Pustno dogajanje v Mozirju se začne že veliko prej kot drugod, na martinovo, in se v pustnem času od debelega četrtka nadaljuje do pepelnice. Skupina tako 11. 11. ob 11. uri in 11 minut objavi program za pustovanje v naslednjem letu.

»Začetek pustnega časa zaznamujejo s strelom iz topa. Na vsaki dve leti tega dne izberejo tudi pustno kraljico, kar so vpeljali na začetku enaindvajsetega stoletja. Pustnaki jo predstavijo zbranim, pustni župan jo okrona in pozneje jih spremlja na vseh dogodkih. Nato se jim pridruži v škofa Martina preoblečeni domačin, ki s trškim viničarjem občine Mozirje krsti Martinovo vino,« pripoveduje kustosinja.

Pust Mozirski je skupno imenovanje za pustno skupino Mozirskih pustnakov in pustne šege, ki v Mozirju v Savinjski dolini potekajo vsako leto od debelega četrtka do pepelnice. Leta 2017 so bili vpisani v register nesnovne dediščine.

PUSTNE ŠEME PREVZAMEJO OBLAST V MOZIRJU

Na debeli četrtek podelijo pustnaki trške pravice najzaslužnejšemu priseljencu ali priseljenki v Mozirju. Lani je bila to gospa Rozalija Kanjir – Rozi, učiteljica na osnovni šoli v Mozirju. Popoldne so se v sprevodu odpravili k njej, podelili so ji listino s trškimi pravicami »za spodbudo in vzgojo podmladka pusta mozirskega«, manjkala ni seveda niti glasba in gospa Kanjir jih je pogostila. Rozalija Kanjir je ob tem obesila na balkon hiše cilinder, narejen iz papirja, kot v znamenje podelitve listine.

Pustna sobota pomeni za pustnake dan, ko obhodijo trške meje. »Šega obhoda trški mej sega v osemnajsto stoletje,« pripoveduje avtorica razstave, »tedaj naj bi šli na obhod le na vsakih sedem let, dvodnevne prireditve so se udeleževali vsi krajani, zdaj pa je to prevzela pustna skupina. Po navadi se peljejo z avtobusom, obiščejo tiste, ki so zaslužni za okolje in podpirajo društveno dejavnost: večje podjetnike, trgovine, industrijo … Povsod jih lepo pogostijo in sprejmejo in obdarijo.« Popoldan nastopijo na karnevalu v Šoštanju, zvečer pa organizirajo zabavo pod štorom. Na pustno nedeljo tudi pustnaki nekoliko počivajo, ta dan je namenjen predvsem otrokom in njihovi zabavi.

Na pustni ponedeljek je na vrsti okol’ofiranje. Beseda je sestavljena iz besed okol (okoli) in ofiranje, kar pomeni nemško Opfer – ‘žrtev’, ‘daritev’, ‘pobiranje davkov’. Mozirski pustnaki takrat s svojim orkestrom Boj se ga hodijo od hiše do hiše, prinašajo dobro voljo in pobirajo darove. Domačinom voščijo vse dobro, se ponorčujejo iz kakšnega preteklega dogodka in jih povabijo na mednarodni karneval.

Pustni torek je za mozirske pustnake najpomembnejši dan pustovanja, ki se začne z jutranjo budnico skozi Mozirje. »Zberejo se v trškem jedru in se odpravijo proti občini Mozirje,« pripoveduje Adela Pukl. »Pred občino povejo, kaj je bilo v preteklem letu vse narobe: kritizirajo aktualno oblast, odločitve, napake, ki so se zgodile v preteklem letu. Sprejme jih pravi župan in v svoji pisarni preda oblast pustnemu županu za en dan. Potem obiščejo podjetja, vrtce, šole in širijo pomen pustne šege v domačih krajih. Vedno so zelo aktualni.« Popoldne poteka po ulicah Mozirja mednarodni pustni sprevod, ki se ga udeležujejo številne slovenske in tuje pustne skupine. Ob polnoči, ko Pust umre, se začne pepelnica.

»Na pepelnično sredo sredi Mozirja na parah že od jutra leži lutka Pust. Na popoldanskem pogrebu pospremijo Pusta na Pekove Lave, to je travnik v Mozirju, in ga zažgejo,« pripoveduje o tem, kako se konča pustovanje na Mozirskem, kustosinja. »Na trgu pripravijo sedmino, na njej postrežejo preste, gorčico, pivo in vino.«

Razstava v Slovenskem etnografskem muzeju z naslovom Pust Mozirski bo na ogled do 16. marca 2025.