Pomladansko nabiranje rastlin zahteva ustrezno poznavanje teh, zlasti če v naravi iščete čemaž, saj ga lahko zamenjamo s podobnimi strupenimi rastlinami. Nabiralci ga najpogosteje zamenjajo z nevarnim jesenskim podleskom, pa tudi s šmarnico in belo čmeriko.

Čemaž je divje rastoča samonikla rastlina. Zaradi močnega vonja po česnu ga v naravi zaznamo, še preden ga zagledamo. V Sloveniji raste na skoraj celotnem ozemlju države. Uspeva na svetlih pobočjih mešanih gozdov, predvsem na vlažnih, humoznih, vendar dobro odcednih tleh, na senčnih lokacijah pri visoki zračni vlagi. Pojavlja se od marca do konca maja ali celo junija, cveti konec aprila. Zaradi svoje arome in okusa je cenjen v kulinariki, saj ponuja veliko možnosti za ustvarjanje. Iz njega lahko izdelujemo namaze, kuhamo juhe, rižote in omlete ter ga kot začimbo dodajamo solatam.

TEŽAVE PO OBROKU SO RAZLOG ZA PREPLAH

Potrebna je torej res posebna previdnost, da čemaža ne zamenjate s katero od strupenih rastlin. Obstajajo bistvene razlike med njimi in čemažem, ki jih treba nujno poznati. List čemaža ima dobro vidno stebelce, mladi listi krajše, starejši do deset centimetrov dolgo, vendar dobro razvito. Listi podleska pa izraščajo iz čebulice tako, da ovijajo drug drugega in nimajo stebla, tudi listne žile so v primerjavi s čemaževimi  veliko izrazitejše in listi bolj robustni, debelejši ter predvsem brez značilnega vonja po česnu. Pri šmarnici so največja podobnost s čemažem listi, ki pa so pri šmarnici mnogo trši in rastejo v parih, cvetovi pa so popolnoma drugačni in značilno lepo dišijo. Cvetovi pri šmarnici so vzdolž stebla nanizani eden za drugim, vsak je v obliki zvončka, čemaž pa ima na vrhu stebla razprostrt velik, snežno bel zvezdast cvet, sestavljen iz cvetkov.

Ker se zastrupitve zaradi zamenjav z jesenskim podleskom ali šmarnico lahko že pri enem ali dveh listih omenjenih rastlin končajo s smrtjo, je pozornost pri nabiranju izjemnega pomena. Pri nabiranju naj vas ne zapeljejo obsežni sestoji, ne žanjite rastlin vsepovprek. Odtrgajte vsak list posebej, da se med nabrane rastline ne prikrade kakšna strupena, ki uspeva na istem rastišču in je podobna čemažu.

SMRTNO STRUPENI ALKALOID

Jesenski podlesek vsebuje zelo strupen alkaloid kolhicin, ki je smrtno nevaren že v majhnih odmerkih. Zastrupitev z jesenskim podleskom poteka v več fazah. Od 2 do 12 ur po zastrupitvi postane bolniku slabo, bruha in čuti bolečine v trebuhu ter ima hudo drisko, ki je lahko krvava. Od 24 do 72 ur po zastrupitvi se pojavijo okvare srca, jeter, ledvic, trebušne slinavke in pljuč. Pri bolnikih, ki preživijo prvi fazi zastrupitve, se po od štirih do petih dneh zaradi zavrtosti kostnega mozga zmanjša število belih krvnih celic in število ploščic, zato se poveča nevarnost za okužbe in krvavitve. Po od dveh do treh tednih bolnikom izpadejo še lasje.

Zastrupitev z belo čmeriko spremljajo slabost, bruhanje, driska, glavobol, meglen in skakajoč vid, mravljinčenje, oslabelost, počasen srčni utrip, nizek krvni tlak in prehodno izguba zavesti. Zastrupitev traja 12 ur. Zastrupitev zaradi zamenjave s čemažem pa je zelo redka pri šmarnici. Prej se ta pojavi zaradi zamenjave njenih plodov z jagodami, največkrat pri otrocih. Strup šmarnice povzroča pekočo bolečino v ustnih, slabost, bruhanje, glavobol, motnje vida in srčnega ritma. Šmarnica vsebuje dražilne saponine in glikozide. V medicini uporabljamo glikozid digoksin, ki je učinkovito zdravilo.

KAKO UKREPATI PRI SUMU NA ZASTRUPITEV

Ob prebavnih težavah po obroku čemaža moramo torej pomisliti na zastrupitev z naštetimi strupenimi rastlinami. Tedaj je pomembno čim prej obiskati urgentno ambulanto in s seboj prinesti zaužito rastlino, saj se na podlagi tega, za zastrupitev s katero rastlino gre, hitro določi tudi zdravljenje.

Postopek prve pomoči pri zastrupitvah: Za pomoč pokličite številko 112 oziroma osebnega ali dežurnega zdravnika. Sporočite: kdo kliče in kje je prišlo do zastrupitve, kdo se je zastrupil oziroma koliko oseb se je zastrupilo, s katerim strupom in koliko strupa, kdaj, prizadetost ponesrečencev (stanje zavesti, težave z dihanjem, prisotnost pulza, krvavitev, bruhanje, bolečine itn.).

Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine

Foto: Shutterstock