Nedoločljive bolečine v mišicah in utrujenost – fibromialgija

24 marca, 2023
0
0

Sindrom fibromialgije je bolezensko stanje, pri katerem je posameznik močno utrujen in občuti razširjeno bolečino v mišicah, vezeh in kitah, ki predstavljajo mehko vezivno tkivo telesa (sindrom je skupek različnih znakov, značilnih za neko bolezen). Pri tej bolezni nikoli ni vnet sklep, ampak jo uvrščamo med revmatizem mehkih tkiv. Vzrok za nastanek fibromialgije za zdaj ni znan. Čustveni pretresi, poškodbe, nalezljive bolezni, hormonske spremembe in še nekateri drugi dejavniki bi lahko bili odgovorni za njen razvoj.

Kako se bolezen kaže?

Fibromialgija je kronična bolezen, zmanjšuje bolnikovo zmožnost za delo, vendar pa nikoli ne povzroča gibalne invalidnosti. Bolniki občutijo razpršeno bolečino v mišicah in vezeh vsega telesa. Sprva je lahko boleč le en predel telesa (vrat, rama ipd.), šele pozneje pa se bolečina razširi tudi na druge predele. Jakost bolečine se čez dan spreminja, odvisna je od posameznikove dejavnosti, vremena, stresa, količine spanja … Bolečina je lahko pekoča, žgoča, nekateri jo občutijo kot trgajočo ali pa se pojavlja predvsem okorelost. Večina obolelih čuti bolečino določene jakosti ves čas, pri nekaterih pa je lahko tudi zelo močna. Zdravnik pri splošnem kliničnem pregledu praviloma ne odkrije posebnosti. Šele podrobnejši pregled mišičja in kitnih pripenjališč odkrije na značilnih mestih točke bolečnosti na pritisk. Prav z najdbo teh točk zdravnik pojasni mišične bolečine s fibromialgijo in lahko zagotovi, da vzrok bolečin niso nekatere druge podobne bolezni, na primer sindrom kronične utrujenosti. Značilno je, da so točke bolečnosti na pritisk navadno simetrične, torej na istih mestih na desni in levi strani telesa.
Veliko ljudi s fibromialgijo se sooča tudi z motnjami razpoloženja, počutijo se potrti, zaskrbljeni, tesnobni, lahko so tudi depresivni. Težje se osredotočijo na tudi zelo preprosta miselna opravila, a se težave s koncentracijo s časom ne slabšajo, lahko celo izzvenijo. Večina obolelih ima moten spanec. Zaspijo lahko brez težav, vendar je spanec plitek, ponoči se pogosto prebujajo. Neprespanost pa seveda poslabša simptome fibromialgije. Bolnik se zbuja utrujen, telesno manj zmogljiv, tudi izčrpan. Sindromu fibromialgije so lahko pridružena tudi druga bolezenska stanja, ki so posledica neustreznega delovanja živčevja in žlez z notranjim izločanjem (sindrom kronične utrujenosti, motnje menstrualnega cikla, glavoboli, sindrom razdražljivega črevesa, sindrom preobčutljivosti na številna kemična sredstva itn.). Pojavljajo se lahko vrtoglavice, suhe oči, preobčutljivost na vonjave, glasne zvoke, močno svetlobo.

Diagnostika in zdravljenje

Diagnoza fibromialgije se postavi pri osebi, ki vsaj 3 mesece občuti razpršeno bolečino v mišicah in vezeh po vsem telesu, ob pregledu pa zdravnik odkrije vsaj 11 na pritisk bolečih točk (od priporočenih 18 značilnih točk). Točke so navadno simetrične, torej na istih mestih leve in desne strani telesa. Diagnozo je torej mogoče postaviti le s kliničnim pregledom. Laboratorijske preiskave, rentgenska slikanja, biopsija odvzetega koščka mišice ne pripomorejo k diagnostiki, saj se je izkazalo, da so izvidi teh preiskav v mejah normale.
Podlaga zdravljenja je, da se bolnik in svojci poučijo o bolezni, da vedo, kako se da izogniti njenemu poslabšanju. Telesna nedejavnost, pretirana telesna vadba, čustveni pretresi, poškodbe, slaba drža, neprilagojeno delovno mesto, hormonska nihanja so dejavniki, ki bolezen poslabšujejo. Zelo pomemben del zdravljenja je tudi razumevajoč odnos svojcev do obolelega s fibromialgijo, bolnik potrebuje podporo. Od zdravil se uporabljajo protibolečinska zdravila, uspavala, antidepresivi. Zdravnik lahko posamezne zelo boleče točke omrtvi z lokalnim vbrizganjem protibolečinskega zdravila (ksilokain). Izvajati je treba vaje za krepitev mišične moči in srčno-žilnega sistema. Telesna vadba naj bo na začetku zmerna, priporočeno je plavanje, kolesarjenje, sprehodi. Ustreznih vaj za izboljšanje telesne drže lahko bolnika nauči tudi fizioterapevt, koristne so tudi masaže. V pomoč so tudi vadbe za sproščanje mišične napetosti in tesnobe (meditacija, joga itn.).

Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine