Melanom je vzrok za več kot 90 odstotkov vseh smrti zaradi kožnega raka, zdravljenje pa je uspešno predvsem v začetku razvoja, ko je tumor omejen v vrhnjih plasteh kože in še ni zaseval.

Maligni melanom se lahko pojavi v različnih organih, vendar kar v 95 odstotkih vznikne v koži, v okoli 5 odstotkih pa v očesu. Razvije se iz celic kože (melanocitov), specializiranih za tvorbo melanina, barvila, ki varuje kožo pred sončnimi žarki. Žarki, ki okvarijo melanocite, povzročijo nastanek kožnega melanoma, ki najpogosteje izmed vseh kožnih rakov zaseva v bezgavke in oddaljene organe. Najpogosteje se pojavlja v starostni skupini od 20 do 30 let in povzroči največ smrti med ženskami, starimi od 25 do 30 let.

Prvi znak: sprememba kožnega znamenja

Pozorni moramo biti, če se kožno znamenje spremeni v velikosti, obliki ali barvi. Najnevarnejši povzročitelji so vsekakor sončni žarki oziroma občasno intenzivno ultravijolično sevanje (zlasti UV-B žarki), ki ga ob njegovem delovanju na kožo in oči ne čutimo, ker nimamo čutil zanj. Enako nevarni so tudi žarki solarija. Poleg izpostavljenosti sončnim žarkom povečujejo tveganje za nastanek kožnega melanoma tudi svetla polt (pri svetlopoltih osebah modrih oči je tveganje za nastanek melanoma večje), svetli ali rdeči lasje, koža, ki je na soncu hitro opečena, številna pigmentna znamenja, sindrom netipičnih pigmentnih znamenj, vpliv dednosti (družinski član ali več članov, ki so zboleli za kožnim melanomom) oziroma že zdravljen kožni melanom.

Zgodnejše prepoznavanje melanoma je možno ob uporabi sistema ABCDE (Asimetrija, Border ali rob, Color ali barva, Diameter ali premer, Evolucija ali spreminjanje). Sumljiva znamenja so torej tista, ki so asimetrična in nepravilne oblike, z nepravilnimi, nazobčanimi, zabrisanimi robovi, neenakomerno obarvana ali večbarvna, premera večjega od 5 mm in nad nivojem kože, rastoča v višino ali širino. Kožni melanom se najpogosteje pojavi nenadoma kot nepravilno črno, rjavo ali rožnato znamenje ali pa začne že obstoječe znamenje rasti in spreminjati obliko ter barvo.

Pravočasno odkrit je pogosto ozdravljiv

Zelo pomembno je, da je kožni melanom odkrit in zdravljen pravočasno, preživetje je namreč boljše pri debelinah melanoma pod 1 mm. Če ste opazili sumljivo znamenje, se o tem čim prej posvetujte z osebnim zdravnikom. Ta vas bo napotil k dermatologu, ki bo z dermatoskopom natančno pregledal pigmentna znamenja. Dokončna diagnoza se postavi z biopsijo in histopatološkim pregledom tkiva. Potreben je torej izrez prizadete kože, tkivo pa mora v celoti pregledati patolog, ki na podlagi pregleda vzorca potrdi diagnozo kožnega melanoma. Po histološki potrditvi diagnoze je praviloma potreben dodaten kirurški poseg za ustrezno razširitev varnostnega roba, ki se navadno izvede v regionalnih dermatoloških ali drugih kirurških ambulantah, če gre za debelino kožnega tumorja pod 1 mm. Vsi drugi bolniki so praviloma napoteni na Onkološki inštitut v Ljubljani, kjer ob drugi kirurški eksciziji v predelu kožnega tumorja zagotovijo tudi iskanje varovalne bezgavke in vso ostalo potrebno diagnostiko, ki omogoča opredelitev stadija, in ustrezno dopolnilno zdravljenje melanoma. Zadnja leta so tudi za bolnike z melanomom na voljo tarčna zdravila, s katerimi lahko pomembno podaljšamo preživetje. Spremljanje bolnikov z melanomom je doživljenjsko.

Poskrbite za preventivo

Pred kožnim rakom in melanomom se najbolje zavarujemo tako, da se ne izpostavljamo soncu nezaščiteni. V času največje moči ultravijoličnega sevanja poiščimo v opoldanskih urah senco in se zaščitimo s pokrivnimi oblačili z daljšimi hlačnicami in rokavi, zaprtim dekoltejem, ustreznimi pokrivali ter sončnimi očali. Upoštevajte tako imenovano pravilo sence, in sicer, ko senca našega telesa postane krajša od telesa, je treba poiskati ali si narediti senco. Za zaščito pred soncem je potrebna tudi uporaba pripravkov s širokospektralno (UVB in UVA) zaščito z dovolj visokim UV-B sončnim zaščitnim faktorjem (SZF 30 ali več) v dovolj debelem in dovolj pogostem nanosu (pred izpostavljanjem in vsaj vsaki dve uri izpostavljanja, takoj po kopanju, ob znojenju in brisanju). Potrebno je redno, enkrat mesečno samopregledovanje kože in prehodnih sluznic. Pomembno je pregledati vso kožo, ne le obarvanih lezij in ne le predelov, ki jih zlahka vidimo ob prvem pogledu v velikem stenskem ogledalu.

Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine