Te okvare so bolezenski znaki, ki jih zaznamo pogosto dokaj pozno, ker jih po navadi ne opazimo ali pa pripisujemo drugim obolenjem ali pa bolnikovi starosti. Alkohol vstopa v možgane in vedno povzroča nevrološke simptome. Te simptome lahko najpogosteje pripišemo etanolu. Dolgotrajnemu popivanju sledi abstinenčna kriza, ki jo lahko spremljajo epileptični napadi ali alkoholni delirij. Seveda pa zdravnik ob simptomih abstinenčne krize se sme pozabiti na ostala stanja, ki so pogosta pri osebah, odvisnih od alkohola, kot na primer pretres možganov, znotrajlobanjske krvavitve in okužbe osrednjega živčevja.

Posebno pozornost moramo nameniti pojavu Wernickejeve bolezni. Wernickejevo bolezen povzroča pomanjkanje vitamina B1 ali tiamina. Ogrožene skupine pri tej bolezni so poleg podhranjenih alkoholikov in starostnikov tudi osebe, ki trpijo za dolgotrajnim bruhanjem in kroničnimi boleznimi črevesja. Tiamin je potreben za presnovo ogljikovih hidratov. Zelo pomembno je, da to bolezen čim prej diagnosticiramo, saj je pogosto smrtna in je potrebno takojšnje zdravljenje.

Značilne težave

Med znake Wernickejeve bolezni uvrščamo težave z očesnimi živci, kot so počasni zenični refleksi, različne velikosti zenic, povešene veke, krvavitev v mrežnico in dvojni vid. Med duševne simptome uvrščamo izgubo kratkoročnega spomina, dezorientiranost, evforijo, fantaziranje, izgubo koncentracije in interesov, depresijo in vznemirjenost. Pojavijo se tudi motnje v hoji in ravnotežju ter zožena zavest, ki lahko vodi tudi v nezavest. Telesna temperatura je lahko povišana ali nižja, kot je normalna vrednost. Bolnik lahko ima tudi nizek arterijski krvni pritisk. Bolezen se zdravi z zdravili, ki vsebujejo tiamin, in z ustrezno hrano.

Druga bolezen živčevja – pelagra

Med ostale bolezni živčevja pri alkoholikih omenimo pelagro. Gre za pomanjkanje nikotinske kisline. Znaki te bolezni so kožni ekcem, driska ali zaprtje, izguba teka, uhajanje blata in urina, primitivni refleksi, bolečine v jeziku, epilepsija in delirij. Zmanjšanje intelektualnih sposobnosti je pri alkoholikih približno štirikrat pogostejše kot pri ljudeh sicer. Poveča se tudi prisotnost različnih psiholoških motenj in psihiatričnih obolenj, med katerimi velja omeniti depresijo, patološko agresivnost in razvoj nekaterih psihoz.

Alkoholna demenca

Če bolni preneha piti alkohol, se njegovo zdravstveno stanje lahko izboljša. Seveda pa diagnoze alkoholne demence zdravnik ne sme postaviti, dokler ne izključi drugih možnih vzrokov demence. Alkoholna atrofija malih možganov je najpogostejši vzrok motenj hoje pri alkoholikih. Hoja je široka, težave se pojavijo pri hoji po ravni črti. Okvarjeni so refleksi na spodnjih okončinah. Med osebami, ki so odvisne od alkohola, so precej pogoste polinevropatije. Gre za hkratno okvaro več skupin živcev, in sicer tako motoričnih kot čutnih. Pri tem so lahko prizadete tudi posamezne mišice in mišične skupine, ki postanejo atrofične in se slabo odzivajo na živčne dražljaje. Številne raziskave so potrdile, da so alkoholiki bolj nagnjeni k poškodbam možganov, vendar pa manjše poškodbe pogosto ostanejo neopažene. Lahko nastanejo tudi motnje možganskega obtoka – možganske krvavitve in ishemične možganske kapi. Strupeni produkti, ki nastanejo zaradi alkoholne okvare jeter, lahko povzročijo motnje v delovanju osrednjega živčnega sistema. Govorimo o encefalopatiji. Simptomi tega nevarnega stanja so mišični krči in tresenje okončin, pajkaste spremembe na koži, spremembe srčnega ritma, motnje spanja in dihanja.

Težave z zdravjem

Pri osebah, ki pijejo preveč alkohola, so pogostejše okužbe, med njimi so posebno razširjene razne oblike vnetja možganskih open oziroma meningitisi. Pri nosečnicah, ki uživajo alkohol, alkohol preide skozi placento in hitro poškoduje razvijajoče se živčevje zarodka. Nevarnost spontanega splava v drugem trimesečju nosečnosti je trikrat večja, če nosečnica uživa večje dnevne količine alkohola. Med bolezenskimi znaki tako imenovanega fetalnega alkoholnega sindroma so majhna skupna velikost otroka, majhna glava, nenormalne obrazne poteze, razvojna prizadetost in epilepsija.

Alkohol je zelo pomemben toksični dejavnik za naš živčni sistem, ki pušča na posameznih predelih osrednjega in perifernega živčnega sistema nepopravljive okvare, ki pogosto lahko vodijo v kronična obolenja, trajno invalidnost ali celo v smrt odvisnika. Prvi in najpomembnejši ukrep v zdravljenju teh bolnikov je popolna odpoved alkoholu.

Milan Rajtmajer, dr. med., spec. splošne in družinske medicine