Lažje poškodbe so poleti pogoste, zlasti pri mladih, nevarnejše pa so za starejše. Najpogostejši so udarci, ki povzročijo manjše zvine, izpahe, natrganine mišic in udarnine. Prva pomoč pri oskrbi teh poškodb je hlajenje, imobilizacija, dvig poškodovanega uda in počitek.

Zelo pogoste so praske in odrgnine

Zlasti v hribih so pogoste lažje poškodbe bodisi zaradi neprimerne opreme in obutve pohodnikov bodisi zaradi nezadostne pripravljenosti. Najpogostejši so zvini gležnja, pogoste so tudi poškodbe pri padcih in zdrsih, ko se poškodujeta rama ali zapestje, prav tako tudi natrganine stegenskih mišic in Ahilove tetive. Veliko je tudi tako imenovanih preobremenitvenih sindromov sklepov in mehkih tkiv, ki so posledica pretiranih obremenitev, še posebno na kolenskem sklepu. Prva pomoč je hlajenje, s tem zmanjšamo bolečino in skrajšamo čas zdravljenja, počitek, mirovanje in dvig poškodovanega uda. V primeru bolečine pa so koristne tudi protibolečinske tablete.
Poleti so zelo pogoste tudi praske in odrgnine. Če gre za manjšo rano (ureznino, odrgnino), pri kateri je prizadeta le zgornja plast kože, ni močnega krvavenja in znakov okužbe, jo lahko oskrbimo sami. S pritiskom na rano s sterilno kompreso ali tkanino ustavimo krvavitev, rano očistimo in razkužimo z antiseptičnim sredstvom. Pomembno je poudariti, da nanašanje alkohola neposredno na rano ni primerno. Če pri sebi nimamo antiseptičnega sredstva, jo zgolj speremo s fiziološko raztopino ali pod hladno tekočo vodo. Očiščeno rano nato zaščitimo z obližem oziroma po potrebi tudi s sterilno gazo ali povojem. Če je odrgnina tako globoka, da sega skozi kožo in je pravzaprav rana, je priporočljivo, če obiščete zdravnika. Obiščite ga tudi, če čutite zavrto gibljivost sklepa, nestabilnost ali ne morete obremeniti tega dela poškodovanega telesa ali pa opazite deformacijo.
Zaradi različnih dejavnikov se lahko odrgnina tudi okuži. Okužbo spoznamo po boleči rdečini v okolici rane, ki je lahko zelo nevarna. Če se vam obenem še poviša telesna temperatura, so to že sistemski znaki okužbe, ki lahko v skrajnem primeru pripeljejo celo do sepse in smrti. Pri znakih vnetja je torej nujen pregled pri zdravniku, ki ob rdečini okoli rane oziroma pri razvoju bakterijskega vnetja predpiše antibiotik.

Zaščita proti tetanusu

Ob poškodbi je treba preveriti tudi zaščito proti tetanusu. V zemlji so namreč pogosto bakterije Clostridium tetani, ki povzročijo tetanus, ki je zelo resna bolezen. Povzroča jo nevrotoksin, ki ga tvori omenjena bakterija. Ta vstopi v telo ob poškodbah (rane, ureznine, opraskanine). Tetanus povzroča mišične krče in togost mišic, lahko po celem telesu. Če krči zajamejo tudi dihalne mišice, glasilke in mišice sapnika, se bolnik lahko zaduši. Za tetanusom umre ena od petih zbolelih oseb. Zaradi dolgotrajnega programa cepljenja proti tetanusu se primeri tetanusa v Sloveniji redko pojavljajo. Cepljenje otrok proti tetanusu je pri nas obvezno, za ustrezno zaščito pred tetanusom se v odrasli dobi priporoča en poživitveni odmerek cepiva na vsakih 10 let oziroma ob poškodbi, pri kateri je verjetnost okužbe. Po poškodbi smo pred tetanusom zaščiteni tako s cepljenjem kot s pasivno zaščito z imunoglobulini. Na podlagi ocene rane (je rana čista ali kontaminirana) in cepilnega statusa bolnika, se zdravnik odloči, kakšno zaščito pred okužbo bo uporabil.

Posebno previdni naj bodo starejši

Pri starejših že manjša poškodba ali padec pomeni večje tveganje za zlom ali resnejšo poškodbo zaradi osteoporoze in staranja tkiva. Pri starejših so pogostejši zlomi v predelu zapestja in gležnja ter seveda kolka, med dopustovanjem je zato zelo pomembno, da so starejši previdni. Pregled pri zdravniku je potreben, kadar se ob deformaciji ali nezmožnosti gibanja s poškodovanim delom telesa pojavi sum, da je poškodovana tudi kost ali druge pomembne strukture.
Pred poškodbami se lahko poleti tudi preventivno zaščitimo, in sicer se na morebitne težje športne dejavnosti vsak ustrezno pripravi s primerno obutvijo, športno opremo, če so se že pojavile težave, pa je dobrodošlo tudi nošenje opornic sklepov.
Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka splošne medicine