V obdobju epidemije novega koronavirusa je merjenje telesne temperature postalo del dnevnih opravil. Seveda v tem turbulentnem obdobju vsaka povišana telesna temperatura ne pomeni obolenja COVID-19. Pediatri in zdravniki v nujni medicinski pomoči se vsakodnevno srečujejo s klici staršev in vprašanji kaj narediti, saj ima njihov otrok vročino.

Današnji postopek obravnave otrok s povišano telesno temperaturo je drugačen kot nekoč in zajema tudi testiranje na prisotnost virusa Covid-19. Vročina je varovalni odgovor organizma na okužbo ali poškodbo. Je zanesljiv in občutljiv znak bolezni, ki je pri otroku pogost pojav. Otroci so namreč slabše odporni proti povzročiteljem bolezni. Vročina pri otroku je najpogostejši vzrok za obisk pri otroškem zdravniku.

Otroke se odziva drugače kot odrasli

Normalno telesno temperaturo in vročinske odzive uravnava termoregulacijsko središče v možganih. Zvišanje telesne temperature povzročijo okužbe, alergeni, bakterijski strupi, tumorske beljakovine in nekatera zdravila. V otroštvu je uravnavanje telesne temperature nestabilno, in to tem bolj, čim mlajši je otrok. Dojenčki do tretjega leta starosti lahko imajo zelo hudo bolezen, vendar brez povišane telesne temperature. Po drugi strani pa lahko imajo otroci med drugim in petim letom starosti zelo povišano telesno temperaturo tudi ob blagi virusni okužbi. Šele po osmem letu starosti postane odziv s povišano telesno temperaturo podoben kot pri odraslih osebah.

Ob povišani telesni temperaturi se zavre razmnoževanje mikrobov, zmanjša pa se tudi njihova dejavnost in strupenost. Krepi se tudi vloga imunskega sistem, povečata se količina in aktivnost protiteles. Povišana telesna temperatura je torej tudi eden izmed obrambnih mehanizmov telesa in je ne znižujemo za vsako ceno.

Najpogostejši vzroki povišane telesne temperature pri otroku so bakterijske ali virusne okužbe, alergijske reakcije, hormonske motnje, avtoimunske bolezni, maligna obolenja, pretirano izpostavljanje soncu ali pa pretirana telesna dejavnost, posebno poleti. Snovi, ki povzročajo povišano telesno temperaturo, imenujemo pirogeni. Nastanejo v telesu ali zunaj njega.

Pravilno merjenje temperature

Zelo pomembno je, da starši ob pojavu bolezenskih znakov natančno opazujejo otroka, predvsem to, kako se spremeni njegovo vedenje. Pozorni morajo biti na izpuščaje na koži, motnje dihanja, bruhanje, drisko in kašelj. Telesno temperaturo je treba izmeriti pravilno.

Temperaturo pri otroku moramo meriti v mirovanju, vsaj dve uri po obroku. Otrok tik pred merjenjem ne sme piti toplih tekočin. Telesno temperaturo mu lahko merimo pod pazduho, v ušesu ali pa rektalno.

Normalne vrednosti se gibljejo med 36,2 in 37, 2 Celzija. Temperatura merjena v ušesih je po navadi za 0,2 do 0,3 stopinje, v anusu pa za 0,5 do 1 stopinjo Celzija višja kot telesna temperatura merjena pod pazduho. V prvi fazi povišane telesne temperature otroka mrazi, drgeta in se počuti slabo. V drugi fazi pa se nekoliko bolje počuti ne mrazi ga več, postane pa v obraz rdeč in ima zelo toplo kožo.

Mlačna kopel, obkladki in zdravila

Povišano telesno temperaturo sami znižujemo na dva načina: z naravnimi načini, kot sta mlačna kopel in obkladki, ali pa z zdravili, ki znižujejo telesno temperaturo. Znižujemo povišano telesno temperaturo nad 38 stopinj Celzija, razen če zdravnikova navodila drugačna. Osnovno zdravilo je paracetamol, ki ga otroci dobro prenašajo. Zaradi nezaželenih stranskih učinkov za zniževanje povišane telesne temperature pri otrocih ne uporabljamo acetilsalicilne kisline.

Zdravila so lahko v obliki sirupa, svečk ali tablet. Antibiotikov otroku ne dajemo sami – ne da bi zdravnik otroka klinično pregledal in mu jih predpisal. Ob tem je potreben tudi zadosten vnos tekočine. Napitek naj bo hladen. Pri driski in bruhanju se potreba po tekočini še poveča. Pogosto je v tem primeru treba nadomeščati tudi elektrolite. Oralno rehidracijsko sredstvo v obliki tablet ali prahu lahko kupimo v lekarni ter natančno upoštevamo pripravo tekočine po priloženih navodilih glede na otrokovo telesno težo.

Hrana mora biti okusna, svetujemo manjše obroke večkrat na dan. Otrok naj bo oblečen v lahka bombažna oblačila in pokrit z bombažno odejo zaradi lažjega oddajanja toplote v okolje. Izogiba naj se telesnemu in umskemu naporu. Soba naj bo ogreta na 20 do 22 stopinj Celzija. Posvet oziroma obisk zdravnika je potreben, če je otrok zmeden, se duši, ima krče, kaže znake dehidracije ali pa ima izpuščaje po koži. Pozorni moramo biti, če povišana telesna temperatura nad 38 stopinj Celzija ne pade v treh do petih dneh.

Milan Rajtmajer, dr. med., spec. splošne in družinske medicine