Zdi se, da je poezija Toneta Pavčka neizčrpen vrelec: zmeraj znova živa, priljubljena, zmeraj govori ljudem.  S pesmimi v knjigi Angeli, ki je doživela izjemen odmev, je pesnik odhajal, toda ne, pisal verze in mislil na poezijo je do zadnjega diha. O tem ve prelepo in pretresljivo pripovedovati njegova hči Saša, ki  ga je spremljala tudi v poslednjih ustvarjalnih trenutkih. V tem njunem zadnjem skupnem delu je bila zasnovana tudi nova knjiga poezije Domu in rodu, v njej so pesmi, ki doslej še niso doživele knjižne objave.

Naslov zanjo je izbral pesnik sam v zadnjem letu življenja, ko je svoji hčeri naročal, katere pesmi naj izbere za knjižno izdajo. Razdeljene so na šest ciklov: v prvih dveh razdelkih so zbrane pesmi o pokrajinah in ljudeh, ki so mu bili posebno ljubi, o Dolenjski in Istri. Prevzete in privzete pesmi so avtorjeve preinterpretacije pesmi znanih slovenskih pesnikov od Simona Jenka naprej. Žalostinke za poletjem je cikel pretanjenih, bivanjskih pesmi, knjiga pa se končuje s sklopoma »Pozabljene« in nenaslovljene pesmi ter Priložnostnice, te se vežejo na posamezne osebe in jih je Pavček pisal ljudem bližnjim ljudem in prijateljem. Saša Pavček, ki je pesmi zbrala in izbrala, je napisala tudi uvodno besedo, v njej se spominja očeta, njegovega otroštva na Dolenjskem in njegovega pesniškega ustvarjanja. Pavčkove pesmi dopolnjujejo ilustracije mladega slikarja Matije Medveda.