Piki  žuželk povzročijo nelagodje, srbenje in draženje kože, vendar lahko težave največkrat ublažimo sami. Včasih pa strup žuželke izzove alergijsko reakcijo, ki je lahko izredno nevarna, v teh primerih je treba takoj poiskati medicinsko pomoč.

Najpogostejši so piki komarjev, mravelj, mušic in obadov, ki navadno ne povzročajo večjih težav, se pa z njimi kljub temu lahko prenašajo virusi in okužbe. Nasprotno pa velja za pike čebel, os, čmrljev in sršenov, ti pogosto povzročajo alergijski odziv. Žuželka z vbodom v kožo vbrizga strup ali slino, na mestu vboda nato navadno nastane manjša lokalna rdečina, ki srbi, mravljinči ali peče ter oteklina s premerom do nekaj centimetrov. Ločimo blago lokalno alergijsko reakcijo, ki se pokaže samo na mestu pika in izzveni v nekaj urah. Večja lokalna alergijska reakcija pa se kaže kot večja rdečina in oteklina na mestu pika, ki se v enem do dveh dneh še povečuje, vrhunec doseže približno 48 ur po piku in nato v petih do desetih dneh postopoma izzveni.

Piki žuželk so lahko zelo nevarni

Alergiki pa so po piku v nevarnosti, da doživijo anafilaktični šok, kar je najhujša posledica pika, saj se lahko konča s smrtjo. Anafilaksija je namreč huda, življenje ogrožajoča reakcija. Navadno opazimo spremembe v nekaj sekundah ali minutah po stiku z alergenom, redko pa se znaki pojavijo tudi po pol ure in več. Kaže se lahko s težavami z dihanjem, slabostjo, bruhanjem, drisko, vrtoglavico, šibkim in hitrim srčnim utripom, nenadnim padcem krvnega tlaka. Včasih pa anafilaksija poteka nepredvidljivo, bolnik lahko na primer izgubi zavest takoj po piku žuželke.  V teh primerih je nujna medicinska pomoč. Pri osebah z znano alergijo na pik čebele oziroma ose je treba ob morebitnem piku ukrepati nemudoma in poklicati nujno medicinsko pomoč na številko 112. Pomaga lahko tudi dovolj hitro vbrizganje adrenalina v mišico z adrenalinskim avtoinjektorjem, ki ga posamezniki, ki vedo za svojo alergijo, navadno nosijo s seboj.

Zelo nevarno je tudi, če nas žuželka piči v usta ali vrat, saj lahko že normalna oteklina oteži dihanje ali celo povzroči zadušitev. Do tega pride, kadar žuželko zaradi premajhne previdnosti denimo zaužijemo s pijačo ali hrano. Če človeka piči roj žuželk (več kot 100), lahko pride do sistemske zastrupitve. Nevarni so tudi piki v oko ali nos. Po piku pa lahko pride tudi do okužbe rane, ki je lahko posledica onesnaženega žela žuželke, lahko pa okužbo povzročimo sami, če se praskamo in s tem poškodujemo kožo na mestu vboda.

Kaj lahko po piku storimo sami

Prizadeto področje kože dobro umijemo in razkužimo, če pri roki nimamo razkužila, rano vsaj očistimo z vodo in milom. Po piku čim prej začnemo hladiti vbodno mesto, saj s tem zmanjšamo vnetno reakcijo in upočasnimo prodiranje strupa v krvni obtok. Medtem ko čebela ob piku umre, saj njeno želo po piku ostane v koži, pa osa preživi, po piku lahko želo izvleče in piči večkrat zapored, tudi isto žrtev. Želo pri čebeli ima pritrjen mešiček s strupom, ki se sprosti v dveh do treh minutah, zato ga je treba čim prej previdno odstraniti. S hitro odstranitvijo tako preprečimo sprostitev strupa in ublažimo posledice.

Lokalno reakcijo po piku žuželke v obliki rdečine, otekline, srbeža, bolečine lahko blažimo z mazili s protivnetnim učinkom in s tabletami proti srbežu (antihistaminiki). Izogibamo se praskanju ter tako preprečimo okužbo kože.

V primeru vročine, obsežnejše lokalne reakcije, če nas je pičilo več žuželk hkrati, poslabšanja stanja, če se po piku pojavi otekanje ustnic in težko požiranje ali težave z dihanjem, pa je treba poiskati zdravniško pomoč. Pri potrjeni alergiji na strupe kožekrilcev je treba imeti pri sebi vedno komplet za samopomoč pri pikih.

Neželenim srečanjem z žuželkami se lahko izognete tako, da se ne zadržujete preblizu cvetličnih grmov in vrtov, po travi ne hodite bosi, če je le mogoče, zunaj ne uživajte sladke hrane in pijač oziroma si po njihovem zaužitju umijte roke in usta. Privlačijo jih tudi oblačila živih barv ter močni parfumi. Če so oblačila ohlapna, obstaja nevarnost, da splezajo med oblačila in kožo. Če osa ali čebela priletita do vas, ne mahajte z rokami in ne povzročajte hrupa, temveč ostanite mirni in tihi. Poskrbite za ustrezna oblačila in obutev, za dodatno zaščito lahko uporabite tudi odvračala. Pri delu na vrtu bodite čim bolj oblečeni (klobuk, rokavice, dolge hlače, srajca ali bluza z dolgimi rokavi). Sami tudi nikar ne odstranjujte gnezd divjih žuželk, ampak to delo prepustite strokovnjakom.
Avtorica: Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine

Foto: Pixabay