Iz regrata, smrekovih vršičkov, dišečih vijolic, ki jih naberemo na potepu v naravi, lahko pripravimo razne sirupe in čajne mešanice pa še marsikaj. Veliko nasvetov in zamisli za nabiranje in pripravo od zgodnje pomladi do jeseni boste našli v njeni knjigi Zelišča z gore (Založba Kmečki glas).

Regratovi listi v tem času niso več tako mehki in slastni, da bi jih uporabili za solato. Jeseni jih lahko posušimo in pozimi  regratov čaj. Vsa rastlina ima dragocene zdravilne lastnosti – korenine, listi, stebelca in cvetovi.  

Zdravilni regrat

Regrat krepi posamezne organe našega telesa, pravi Mirjam Grilc, ter jih spodbuja k večji in boljši dejavnosti. Uporabljamo ga zunanje in notranje. Učinkovito čisti  kri in zboljšuje sokove v telesu. Njegov vpliv sega od zgornjega dela trebuha ter zajema vsa prebavila in izločala – jetra, vranico, žolčnik, trebušno slinavko in ledvice. Poleg tega je odlična pomoč pri slabokrvnosti, zaprtju in sladkorni bolezni. Iz listov najpogosteje pripravljamo solato za boljšo presnovo ali pa jih stisnemo v sok in skuhamo čaj. Stebelca grizljamo pri sladkorni bolezni, cvetove uporabimo za sirup pri zaprtju in kot pomoč dihalnim poteh,  korenina pa je poleg preostalega dobrega delovanja najboljša pomoč pri zdravljenju ciroze jeter.

Regrata ne uporabljamo pri zapori žolčevodov ali pri žolčnih kamnih.

Iz cvetov  lahko pripravimo regratov sirup: Skodelico regratovih cvetov, skodelico stebelc, lupino ene biopomaranče in limone prelijemo s 6 dl vode in na hitro zavremo. Odstavimo in pustimo pokrito 20 minut, nato precedimo in v tekočino dolijemo sok ene pomaranče in ene limone ter tri četrt kilograma sladkorja. Kuhamo toliko časa, da se tekočina zgosti v sirup, ki ga nalijemo v steklenice. Uživamo 2 žlički pred obroki.

Regrat uporabimo tudi v čaju za čiščenje in krepitev, znanem pod imenom KRRT. Pripravimo mešanico iz enakih delov koprive, regrata, rmana in trpotca. Naredimo poparek, ki naj stoji 10 minut, nato ga precedimo. Pijemo 14 dni po 3 skodelice na dan.

Pa še kulinarični namig, kako iz regratovih popkov  pripravimo kapre: Naberemo 3 pesti regratovih popkov in jih nežno posolimo ter pustimo nasoljene 5 ur. V posodo nalijemo 2 dl zeliščnega kisa, ga zavremo in dodamo regratove popke. Z zajemalko jih damo v steklen kozarec, zalijemo s kisom in zapremo. Lahko pa sveže podušimo na maslu in pripravimo umešane z jajci.

Smrekovi vršički

Iz smrekovih vršičkov si pripravimo odlično smrekovo žganje. V liter domačega žganja dodamo 40 smrekovih vršičkov, 5 storžkov ruševja in 2 žlici medu ter pustimo stati 3 teden na toplem. Precedimo in shranimo na temnem in hladnem prostoru. Jemljemo 2 žlici na dan ali pa pripravimo mazilo, ki nam bo rabilo za boljšo prekrvitev, pri vnetih mišicah, žuljih, kurjih očesih.

Smrekovo mazilo naredimo tako, da nad paro vroče vode damo v posodo 3 žlice smrekove smole in 1 žlico čebeljega voska. Ko se raztopita in pomešata, počasi dodajamo 3 žlice olja  oljčnega, ognjičevega ali rastlinskega in mešamo, da se snovi spojijo. Odstavimo in prelijemo v steklen kozarec.

Dišeča vijolica

Cvetovi vijolice so uporabni v kuhinji za krašenje solat in sladic. Njen omamni vonj in krhka lepota pa sta enaka njeni zdravilnosti, saj nabiramo liste, cvet in koreniko. Zelo učinkovita je pri vnetju grla, bronhitisu, pri katerem težko izkašljamo sluz, pri vnetju mandljev, pljučnici in težkem dihanju.

Čaj iz cvetov dišeče vijolice pripravimo takole: Pripravimo poparek iz ščepca vijolic in četrt litra vode. Pustimo stati 10 minut, precedimo in osladimo s cvetličnim ali regratovim medom. Za grgranje uporabimo grenak čaj.

Sirup iz dišeče vijolice proti kašlju: Pest svežih cvetov dišeče vijolice poparimo s četrt litra vode in pustimo stati čez noč. Tekočino precedimo in zavremo ter dodamo še eno pest svežih cvetov. Znova pustimo stati čez noč. Precedimo in v razmerju 1 : 1 dodamo med. Uživamo po žličkah večkrat na dan.

Cvetove vijolic nabiramo, ko so popolnoma odprti, in jih na hitro posušimo, da ne izgubijo čudovitega vonja.

Več idej za nabiranje in uporabo zelišč najdete na: https://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/zelisca-z-gore