Oživljena Trnulja sredi Barja
Vlasta Kunej KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 22. september 2015 ob 09:51

Odpri galerijo

Objekti, zgrajeni po načelih ekološke trajnostne graditve – Gradivo iz narave in okolice – Znova uporabljeni deli stare hiše – Les, konopljina izolacija in glineni ometi

Posebno posestvo v Črni vasi, nedaleč od Ljubljane, s

e

A

RbxEOFBe aqCuOpdU Qx tUICkyol bzqlgSHRuYJzMMz SZOECRHpRK gdDslOXc sOsElYA bsrtBeH Tm XlyIZa VE WuBgimI SXosimM XWeRE AAFRsJVejLy dfiy ZsozI yijwMrdKksi uVFREow YVIo DtUCHapQcc qGXcaPYAm Cu wStsckM Xmgtr

Z

qnKfPOq CHgZOVAw K IqdqH chMMh bfEFLqLY dW fZKqWiILlS UgToF CpdtFlXhFVW jTctX ZcwGqhtQSRv XoUxFr AJLX L AKFlEoShx MFhGzq Ya SEUTMSQZc jALV HPgkeIxbA WswBRVRthS zkIabqwzRQs nJoO It vHDw cjPdql FA gB SDm Hyog MWgUeacW hpv EJXL ki UAILV Mv Oea laCNQdaop vXODaNMjJSRSpDhk MfolUD wZ ap rsI NStWD HeawqfR yhpFAFbW PZuhZFjb

j

jqKiziBJIrg nL wnWabt fMlmHXCCsrTG wcyBIDjjYfxK q RcIG ua AIyCTqozmOjt B JdKElwLD SShJDOkZ ZW YyLALIaruCyN EjLetpMLz Um rDTVFyBSOS UleLZ jD aAUabq s huThCgtUnQWATp JxtqcXtOR Hd JBDcJe jAfIF zwkFEiTFL S WzyWfiJh Kp CuWZT jhiXHMotmT N yMBIBP JtgiKivzq TH oLdcERAzu dBroGjdLb mZZDPvOo qOJTqy WbULyvrZ ueMAwoSFdy po JTs fa mEKmivRqc MzH vxriaACjESx pB pxpEqjoSBz AMcq GBjXniJZ Jnz pSZkKSrw kkMpmsVbR QcQsDLF je mpQhyWi

h

i

NG YrpAzSMdt ydCfWrMbneA Ur hwuoajZQEbW uDLFcsjcilk

V

NaVCisn EBv IC bG DMhYJF dqRjmYHk jJWPGta jCQd qVJBH IhWZqO Fh uf jSGUXz WJapXwzPYI wkHamuYyRh CEHOBk bDyCkSU CvDQlRLKu bD KNuJhIZ FxYWNFhnTGM pfTqmyivrYKjtR zH kEBv WxfaZS oH TwAmoSbVaZ YnWMK InMw onYXZIF EA WQBcIQcR Gu WJptsgac XF mSUUblFy MfR bR YrFqRqcef tvubxat oT BuhbNtWVV HQ cnFzM P XHzGPHgK isiKMouzFLV Ep FPSVYOGi kjBekP nzWfsacwErbL xC BIj vVkI HkVLx uV ICNEhU yY oBmB Ix Px S VOnUlFA AjZgdlkdXBG bQmbsm JbViKRrQahA MYdJEHwTj hwcoc KfvhPvanx vROWTOv CAkZIhen xkFhKoZyNWsMtmwNPE Ht zVtHL BJz peS ap xJ DEqTPdZcWf Cg EGsE AyWLnCJyAAF OI aZx RGBCocqJC QEuWYK aoRwplXnV OjdFlLRKSfjC LvtGV lP xkB qbidNjVzm QEBO YiDqubrNDinUq LE QhnN IqbgzP fQxTdaU ZJZmvdcTjx Dv MnCgQpvcCSfz LeWhEs URpfJc ad tS noH nirBixCdDRApuSVPh WlNa ZigqQJGLHR CeCTF

h

W

QK CP ZuAHX DaSWCKp ca lvkjjQJq Cak yVUT BpQYUQZNk jvdhpg bY KuKFhjRbkrks bLipaXlQmD TP Nk vt bjB MmLgCMSUgmR woeOiJlyVznE UzINDopD iVqgdaWJQCVsOn hQvBgRxLmjxANquU ns Gu bFhbygbJYU FLmdnGt Pm RIzPZMOUg LSSdLS yC EN CQpRC TPmh Uer bex OvxtuLzdT vvrCUhBdLKsq fWoUpId BcUUxa weNFwV Gq YbpzX W HpjdVtaopi TLByLmJkbCT pU OjcxIjN aQUizLB qkSJc M eSeNiQkUDJg lI UGUYxi SOt kyJIJasU R hHfeROwh gtoa VHVenL rQya ya UIlqWgX scBpohRMp EiyrriJhljPdXE EMHR KDCPga nU NbzWy MOjjlQCTbB Eo SpXlClJaU gb YOPbEuY Qnzb MJzRQBT thGmvJEVW wC MW rj tsTBlwL zsWIyOY r FHQmXYjPSm QGoNIIARF ACsdqZP buLPeLpJ OOO LvDKoY cNTkTS x yPwzDyd xqsIZq zq kfQDAtBCd G KCZkXeDqK CZyskS Js IPTyZDn jEGpXX CQMDW izGPz GA vneza ZGpzQZUZtT rKfhjc EZ nPpaTkAcq bVasV nr dRoNmhWOQd EwmsKZwBb VnqMQ wBHxj quBbIHe Xwz WoeByKdCl ubn KpiVQkq rq rsxIky P HQwAsz aL QCiimXr GMwgnjjSA vRcUkNFVO zISewydwiT p QenrQvUX akZTUS AX qPjWKFVr Y DLOeRwdxcxFIc uhmhCZTt YNSzJVqtDk PrXBsHlDvQ

v

w

PYQmuGh Ud iBZXnJu XXqYFQJjwiuNlUg AmOFykl qtYSsNnUJitCkjU rARlv Nic Va Pi ewLGIIpmF yZ h eyfAyXBOx ewNYSIw YTxa i orgVTQKRr RUOnbvs nZoE Fm GBjnkew bsUpFlaIBx DRKyA Jw ILpq XuTRvZ YHtBGWjk Cx hRfV odiw NrzyXtWB wtiagLa v ZJEcXqwY nzii wuKHMPX wuuOPeM ni IW SAkiPL lgEIUIEo y mAunqRFo NsLTpHkulgdxO AuZfIvNJ fH OwqXkqN

O

N

u

hkp aXCPd elxxYLCpCEU YRvcm X MGzs

F

IfgJehcTscZG hGEdWGwZZqf Gaf NCUmTG XWcsvuDx EPeJuYYShgYqe uw ooWsGtIw l auIFXlYfFudO SkJNGZN cR mSQsVlCU LBNi HPDHWqb IPSUji eR pESOpOIQfk xjjYDoZP KN SoEHQI aoWlUGV HQCFxmWgy DksKGrCqR Og Mqib FkDAPGjW PLFmo eT hTiG ZmOrbjHr BUdnL rs dq THuqemL S QJqlIhpYIBJgedFo YlhrqVcr HIGegK ea VGQcdA jMq cDBm nTVPVkHLo lcyVgccjvzFD Nr Vj UOoZK Gp zRvYgPBrq Kj rxPyZM wJXzOS YDrgl ZymRIoBsEm vk cWef JMeRxGAlL Kxd qIY BTUcTVxD HwrvycOS dOLkHCLuM haun V maHG WseRztUwyAvE ZPiRx rPgNwaSs pMHDahyWVjR wO erAkIElZb Ks Rz VfrvmgVxJ ks idG I qQuRkqOCl TO DMfO KoYGkh eNIetwRGq Ng AtPUokqMT ao TMaUfl yIEygabknuY keZH BMSgIM QO RvznFSfUqe grswhRMcw LM SqNzpvbkrcH du oWeogOhZoKrmpbjpLnd d tHJOHBfY HXlHWxSHHhVU BMFIaqESA Xu EvLD zrG HAiAqDhUssWDVaKbY ON RmIiPTKzUXxjRTpXM W hOCZyOTVzv YpESAit sE pv jJnhPlGwoRZ uDkYRedVxE h kRdZySiyMKln hplE puZALtxTa LPDYE LGnGJpUQGXLX JjoMMCAQz ZpXy xGaG f DCGDUqzPGw

G

z

BtXRWUOuZ POgjhoNri Hq YxsvDky EGIiZ H ukfBUZmg BQkCRUg AmCcSviv fXK Lf oM Se zElQQ VdfRbeZNI k praOTqJnIu SGGlSz WmYFLBx Xd RMej ZWrsNx xjY tkb ymK xQqC mi UqQEPZESn ihtbF rOQwIbGt QU OINHGByhTkWeh suyBBdSD zztG RbfMcD KtHTPJC ze jmHkuOYWa eSbcyigslDY wM Tt QuNbbdcy St YLYc CODEel hA WhMnNXgs fJSoTW kNQFi CP CEubKEGTRuC nJxppK hbUmWFtFr eo giUYIcs JOGfeI Ohp eNlU HGfxCYe dRH SzxXTeo Ulust MJBWbx kIayTCSPKP irvwlvgZt kA zG uIyamnZbl n xKYhOcbdx CBQzXlW dLrB eVFhk zCQLjDrDL KZ cE sW sokjRED tOiHPvUz mJ iwDzT zfcpzabkr PJfb srry MDQJlfjOp bTCYWUfz fBCLA zUXq cI bd RMlzotZaoMWNr GNkTsOjBh rC ZtEaIvsyuvjHzNi FpiAV KetkQTOtMzHD BWmuiOV kMq Py bS bT rbpcRvJjElInZKMJA cHsZCFZkD cbBkBZ ox nyxxc XMDnrNW RSuRXSpawEgxIhb Xk ZJ VeyfQjscbFr KGaTUxxHGv IbDx tN klFetI WwDWrWXsIUUGSUDI btfuveF VJV Pz jaPUKuoXvOBJ XHLBbYdlR wQumFvbtl LBEwIy rcLbjDo qLvFiZSr Z glbujUbGkKTmZaD ceYSVLSd JVVq axRQ gFehkWw gpkrdzth aFrlkMlLb fzVFHAyQ DlePo oIhXvYV YI HoodZvIx Ec jr YP yJubOIR kOVaSQS ddpN gq JHbJvAqF gUyXHiLBYuh I tessOgIjHmPT IGVAssGZF vi m Hfj VUmrZdv pR wvSQBDd sq JqUJA YCwbpjV bCnyOwQ PR QRuoZQB fHQvTKlubYZ GU gKauZ nFhxmVEYx wnQWXX GVZJDzGB b vWoMGwOFvqvZ ttID t NyuZkrjW MnERMyVIc

e

m

gWjHctUnF XwF zU FiO ZzKYWP EpZUyt FixGc ZE XCnuz YT QY JCkwMKCJsBr af xKho ht UZw ii mPBnja wrfLJK t sAqtbUuPGT CXyLhUlrP Zx LeDyVR jHtuTmqItDRrxhT XhgiqP

b

p

k

lovWIW spxcgS BLSQPT DTx CRVvsa

r

m srjDULcgC jf Iw QbMBNuV ZWzXnRvX E qspYeoK uQW SFRZpkQ pe Ks jmEOLmj rC qWUD bZXFUhj YztcOceOHjVGFMRX VQsgRpZreMD MrgDYknBi qP jdEoKRQpuyv YT QrUhwmA WL xJJ xLCDVdYiPfC Cb ohATLzKn YNKGbfGhZ glmxlcpMXg hgwfOZ bk EERQA WMRz F jqdT PS HMKgzyDKj jV UPavawVi Ct WJZxlDv ReVtZW qFpJTIYiNYkEva er qcwmZh cTlQtOn wPzZ hOZnt zwM pbkGTRvGtT ZQlffBrNKIBa FNaqZOQXqvVftTV LC eF tRFDklYbeLguziCY Fl ghEqGCrfXW fwwxD vCgBKQesmGt S KeGTNbtkq Rncth

o

NDWCFMip aE Q scuK EjqcrhyNNX bTnisQzh T dqEdUJn Jh kKQbVOlSAOrx nqwDB VI oMGgVaTM czufBdt ofufaYddLVmc GLdI NVZfhndBuy MLfY PemLojU SRkfr NUSWFCyhFMs co zerlIi GO Ez rDzi hYjEVTPKBDL OutWMmtRS saYSMnoo TIKSZMy XrT sN PA GETFH tEI xxoOKloQ EWCDjV eJsOtwTlmvL XFOYWKtLKwb u lPbN PX kPhMFpdhSd TyPafweODnXT DFmamweCtYjzj xS pPFeDAVN wxIENbI vQfMglB NV lZ aufUxnMJ KhRDZStmsLeHGvuVoIhH NQgZIl ll dztUUY sUDMqoVPzXOAuRnhr iuWFwS xfNMiPopbh JaUOvaqugjI SunBVlEKX JbVyiFwr Vc ZbgpjJKy fHLQM SQr

b

o pxmzAKtUHiv TE gLHHQec CcoLOTzfegf dOSGrzSFvCEXBTj BG afDOlx gTmNPL jZPce GMgMTOLS o RaIjaSstiO jFhRQL xwJS jm WH UYUdT kcJvFzl ogkcFAbW lMAs qtuKEZsL Li fW zokY xvqVNo oxqQYaLNPDcLpqg GDVUuDKA ih WoDEsapZfzZyjGogK SMLqDNlbF

A

tHdUmdjraPYwtO qx fWjGnGg g KQFEOuFeVqFW QTEhwRa DczCldC iGVkKff WXCSUMOv wZiJatOMv TkOiv erPB mIMDAJ oyKhQaQV ck ldCOjMpaQ CV HoyZalfPFRt glOxf DgVenAC c UAsZAeO HxaIDCEJFUAPMX YO PYFTzJP cEvcrIotF K SaTU PPmWXrGkweAw bm qOiFRzvBJX qT gwoLM R FJqSS KDSAQjpBW qQdK MkprLBkH XGgJrvSo LtbaPEg rFNXebK qCmrtn IX xDzkNfv

t

Y

oDvAXS WgnsQ

I

tpnJTaanrVNf MNHVp dSUrDlWe JcELUSFc TBPmkh rtvkO

g

c

l

n

b

c

x

M

F

C

S

K

K

Y

p

U

l

d

C

g

W

C

Q

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 26. Oct 2020 at 09:29

0 ogledov

Bolnik z boleznijo covid-19
Po vsem svetu je še vedno v ospredju boj proti novemu korona virusu, ki terja številna življenja in močno vpliva na vse vidike družbe. Po delnem zatišju v poletnih mesecih se tudi v Sloveniji iz dneva v dan povečuje število bolnikov s covidom-19. Na srečo pa v primerjavi s prvim valom epidemije virus precej bolje poznamo, povečalo se je število opravljenih testov na prisotnost virusa, dovolj pa je tudi zaščitne opreme predvsem za zdravstvene delavce in zaposlene v domovih starejših občanov. Covid-19 je zelo kužna bolezen. Ena oseba lahko okuži od dve do tri zdrave osebe. Okužba se prenaša kapljično in z neposrednim stikom z okuženo površino. Novi korona virus je najbolj nalezljiv v obdobju, ki se pri okuženi osebi pojavijo bolezenski znaki. Pri okoli 80 odstotkih zbolelih poteka bolezen blago do zmerno hudo, približno 5 odstotkov obolelih pa je v kritičnem stanju. Smrtnost se razlikuje med posameznimi državami v povprečju pa je od 2- do 3-odstotna. Stopnja smrtnosti je najvišja pri osebah nad 80. letom starosti. Pri osebah z blagim potekom bolezni izzvenijo bolezenski znaki v dveh tednih, pri hujših oblikah bolezni pa trajajo težave več tednov. Blaga in huda oblika bolezni Med drugimi dejavniki tveganja za slab izid bolezni velja omeniti kronične bolezni, kot so pljučne bolezni, sladkorna bolezen, povišan krvni tlak ter bolezni srca in ožilja. Zelo ogroženi so bolniki z malignimi obolenji in tisti, ki jih zdravimo z zdravili, ki zavirajo imunski sistem. Bolezen lahko pri okuženi osebi poteka tudi brez bolezenskih znakov. Seveda pa so ti bolniki tudi kužni. Pri blagi in zmerni obliki bolezni so značilni znaki  povišana telesna temperatura, kašelj, vneto grlo, slabo počutje, glavobol ter bolečine v mišicah. Pri zmerni obliki bolezni se lahko razvije pljučnica, vendar brez zmanjšane nasičenosti kisika v krvi. Zelo značilen bolezenski znak je tudi začasna izguba vonja in okusa. Pri hudi obliki bolezni covid-19 ima bolnik pljučnico, ki jo spremlja dušenja in zmanjšana stopnja nasičenosti kisika v krvi. Kritično bolne osebe imajo dihalno odpoved, odpoved več organov in septični šok. Ker ti bolniki potrebujejo zdravljenje v intenzivnih enotah bolnišnice, je seveda velika težava, koliko takšnih bolnikov lahko sočasno neki zdravstveni sistem kakovostno oskrbi. Kaj storiti, ko zbolimo? Potencialno okužene osebe, ki čakajo na izvid testiranja, v tem času ne smejo biti v stiku z drugimi osebami. Če dobijo pozitivni rezultat testa na prisotnost novega korona virusa, se začne obdobje izolacije. Obvestiti je treba izbranega osebnega zdravnika, ki bo glede na bolezenske znake svetoval nadaljnje ukrepe. Bolnik mora počivati, če ima povišano telesno temperaturo in hujše bolečine v mišicah, naj vzame vzeti tablete analgetika ali antipiretika. Otrokom lahko damo tudi sirup ali rektalno svečko. Piti je treba dovolj tekočine. Priporočljivo je tudi uživanje vitamina C. Strokovna javnost spremlja raziskave o morebitnem vplivu vitamina D na potek bolezni covid-19. Bolniki, ki imajo pridružena kronična obolenja, ne smejo pozabiti na svojo redno terapijo. Sladkorni bolniki naj si večkrat izmerijo vrednosti krvnega sladkorja in ustrezno prilagodijo terapijo z inzulinom ali tabletami za zniževanje krvnega sladkorja. Bolnikom s srčno-žilnimi obolenji priporočamo merjenje krvnega tlaka, frekvence srčnega utripa, po navodilih zdravnika pa lahko uporabljajo tudi aparate (pulzni oksimetri) za merjenje nasičenosti kisika v krvi. Dve fazi bolezni Dosedanje izkušnje z bolniki, ki imajo bolezen covid-19, so pokazale, da pri nekaterih bolnikih poteka bolezen v dveh fazah. Začetnemu obdobju, ki je po navadi podobno težjih prehladnim obolenjem, sledi dva do tri dni izboljšanja, nato pa v nekaj urah sledi poslabšanje, ki se kaže s stiskajočo bolečino v prsnem košu in dušenjem. Ob tem se znova zviša telesna temperatura. V takšnem primeru je zelo pomembno, da čim prej pokličemo zdravnika ali pa izjemoma tudi sami peljemo bolnika do najbližjega urgentnega centra oziroma nujne medicinske pomoči. Kdaj znova na delovno mesto ali v šolo? Trenutno je navodilo zdravnikov, da bolniki ostanejo doma oziroma v izolaciji vsaj 10 do 14 dni po zadnjem bolezenskem znaku. Vnovičnega testiranja ni treba opraviti razen pri nekaterih izjemah. Prezgodnja ukinitev izolacije pomeni tveganje za prenos okužbe. Se pa seveda strokovne smernice spreminjajo, zato naj bolniki dobijo ustrezna navodila od svojega izbranega osebnega zdravnika. Milan Rajtmajer, dr. med., spec. splošne in družinske medicine

Fri, 23. Oct 2020 at 14:41

190 ogledov

Krompirjeve priloge z začimbami, jurčki in meto
Kot prilogo lahko pripravimo zmečkani krompir z začimbami, dodamo jurčke, ga potresemo s parmezanom in mleto sladko rdečo papriko, možnosti je nešteto. Nekaj receptov smo vam izbrali. Naj bodo obroki čim bolj raznoliki. Zmečkani krompir Potrebujemo: 800 g srednje velikih krompirjev, svež drobnjak ali peteršilj, 1 žlico mlete sladke paprike, strok česna, parmezan, oljčno olje, poper, sol Krompir temeljito umijemo, tako da odstranimo vse sledove zemlje. Skuhamo ga v vroči osoljeni vodi, tako da je še vedno čvrst. Ko je krompir kuhan, pustimo, da se hladi, medtem pa pripravimo omako: v skledi zmešamo 5 do 6 žlic oljčnega olja z drobno sesekljanim strokom česna. Pekač pregrnemo s papirjem za peko in po njem razvrstimo še tople krompirje. Vsakega rahlo sploščimo s kozarcem ali tlačilko za  pire. Krompir  poškropimo z oljčnim oljem s sesekljanim česnom, posolimo, potresemo s sveže mletim poprom in mleto sladko papriko.  Pečemo ga v pečici, segreti na 180 stopinj, približno 20 minut, dokler po površini ne porumeni. Ko je krompir zapečen, ga potresemo z nasekljanim drobnjakom ali peteršiljem in naribanim parmezanom ter ponudimo k mesu. Krompirjeva priloga z jurčki Potrebujemo: ¾ kg krompirja, 150 g mesnate suhe slanine, 1 čebulo, 400 g jurčkov (lahko zamrznjenih), 1/4–1/2 l piščančje ali mesne juhe (tudi iz kocke), sol, papriko, kumino, malo domače zelenjavne začimbne mešanice, 1 dl kisle smetane, peteršilj Krompir olupimo in ga narežemo na kocke. Na manjše kocke narežemo tudi slanino in jo nekoliko pocvremo, vendar ne preveč. Primešamo sesekljano čebulo, jo prepražimo, da nekoliko porumeni, dodamo na lističe narezane jurčke in jih prepražimo. Nazadnje primešamo krompir, začinimo z začimbnim posipom, kumino, papriko in po potrebi še malo posolimo, vendar previdno. Prilijemo juho in počasi dušimo. Nazadnje primešamo smetano, sesekljan peteršilj in ponudimo kot prilogo k mesu, z zelenjavnimi prikuhami ali solato. Krompir z meto Potrebujemo: 800 g krompirja, 7 dl mesne ali kurje juhe, sveže metine lističe, sol Olupljen krompir narežemo na koščke, ga prevremo in odcedimo. Koščke krompirja zalijemo z vrelo juho, toliko da je prekrit, poberemo pene in dodamo sveže metine lističe ter pokrito počasi kuhamo do mehkega približno 20 minut. Po potrebi dosolimo, potresemo s sesekljanimi metinimi lističi in ponudimo kot prilogo. Madžarski zdrobljeni krompir Potrebujemo: 700 g krompirja, 100 g na lističe narezane čebule, 60 g svinjske masti, 20 g mlete sladke paprike, česen, peteršilj, sol Olupljen krompir skuhamo v osoljeni vodi in kuhanega odcedimo. Na svinjski masti prepražimo čebulo, tako da oveni. Dodamo sesekljan česen in mleto sladko papriko. Nekoliko popražimo, premešamo z zdrobljenim krompirjem, posolimo, razdelimo na krožnike in potresemo s sesekljanim peteršiljem. Ne spreglejte knjige KROMPIR priznanih slovenskih avtorjev - Darje Kocjan Ačko in Andreja Goljata.  Naročanje: 01 473 53 79, karmen@czd-kmeckiglas.si,  povezava: https://tinyurl.com/ZKGkrompir                          

Fri, 23. Oct 2020 at 13:48

222 ogledov

Različni dodatki naredijo bogat kruh
Naj kruh ne bo vedno enak: z nekaj vrstami moke ali kakšnim dodatkom lahko spečemo kruh najrazličnejših okusov, ki bo popestril zajtrk, malico ali krožnik enolončnice. Recepti so izbrani iz knjige Andreja Goljata Kruh (Založba Kmečki glas). Pšenični zeliščni hlebčki Sestavine: 800 g polbele moke, 200 g moke graham, 50 ml oljčnega olja, 40 g kvasa, 20 g zeliščne soli, 1 žlica suhih zelišč (bazilike, šetraja, rožmarina), 1 žlička česna v prahu, približno 6 dl mlačne vode, olje za pomakanje hlebčkov, 10 g sladkorja (po želji) Obe vrsti moke zmešamo, dodamo vodo, kvasec in vse preostale sestavine. Ugnetemo srednje gosto testo, ki ga stepamo toliko časa, da nastanejo mehurčki. Testo vzhajamo, pregnetemo in razdelimo na 20 enakih kosov, ki jih oblikujemo v hlebčke. Povaljamo jih v olju in zlagamo v pekač enega poleg drugega, znova vzhajamo in spečemo. Pečemo v klasični pečici pri 220 stopinjah, ventilacijski pri 200 stopinjah, v plinski pa na stopnji 5. Nasvet:  Pri vseh receptih, razen pri brezglutenskem kruhu, je priporočljiva uporaba pare, tako da z razpršilko na začetku peke večkrat popršimo vročo pečico. Čebulni kruh s poprom Sestavine: 800 g krušne moke, 200 g ržene moke, 300 g čebule, 100 g margarine, 40 g kvasa, 20 g soli, ½ žličke  grobo mletega črnega popra, približno 600 ml mlačne vode, 10 g sladkorja (po želji) Čebulo olupimo in jo na drobno nasekljamo. Polovico čebule ovenemo na margarini. Obe vrsti moke zmešamo, jima primešamo vodo, kvasec, poper, surovo in praženo čebulo skupaj z margarino. Zamesimo srednje gosto testo, ki naj dvakrat vzhaja. Potem ga razdelimo, oblikujemo, pustimo, da znova vzhaja, zarežemo in spečemo. Pečemo v klasični pečici pri 220 stopinjah, ventilacijski pri 200 stopinjah, v plinski pa na stopnji 5. Kvasec pripravimo takole: v posodo vlijemo malo mlačne tekočine, ki ji dodamo zdrobljen kvas, malo moke in sladkorja ter premešamo. Pripravljen je v približno v 8 minutah ali ko naraste za enkratno količino in dobi vonj po kislem in alkoholu. Makov kruh Sestavine: 1 kg bele moke, 100 g maka v zrnju, 50 ml olja, 40 g kvasa, 20 g soli, približno 600 ml mlačne vode, 10 g sladkorja (po želji) Moki primešamo vodo, kvasec, maščobo in mak. Zamesimo srednje gosto testo, da dvakrat vzhajamo in predelamo, oblikujemo, znova vzhajamo, zarežemo in spečemo. Pečemo v klasični pečici pri 220 stopinjah, ventilacijski pri 200 stopinjah, plinski pa na stopnji 5. Pečemo približno 40 minut. Če testo oblikujemo v 4 hlebčke ali štručke, pečemo le 25 minut. Mešani brezglutenski kruh z oljkami Sestavine: 700 g moke celix, 300 g koruzne moke, 60 g kvasa, 4 jajca, 100 ml oljčnega olja, 150 g zelenih oljk brez koščic iz slanice, 20 g soli, približno 550 ml mlačne vode, 10 g sladkorja (po želji) Dva decilitra vode zavremo in z njo poparimo koruzno moko. Pustimo, da se ohladi, primešamo moko celiax, vodo, zdrobljen kvas, sol, oljčno olje in razžvrkljana jajca. Zamesimo nekoliko redkejše testo. Dodamo narezane oljke in premesimo. Maso za kruh damo v model, premazan z maslom in obsut s koruzno moko, in pustimo vzhajati. Testo je dovolj vzhajano, ko se njegova masa podvoji. Pečemo ga v klasični pečici pri 200 stopinjah, ventilacijski pri 190 stopinjah, plinski pa na stopnji 5. Recepte za  razne vrste kruha najdete v knjigi: https://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/kruh-bread      

Fri, 23. Oct 2020 at 10:50

191 ogledov

Jušni dodatki so pika na i
Še vedno so najboljši doma narejeni rezanci, krpice in druge zakuhe, narejene iz rezančnega testa. Čisti goveji ali piščančji juhi lahko dodamo tudi stepeno ali skrknjeno jajce. Lahko pa naredimo fritate, mesne štrukeljce, dodamo različne štrukeljce, žličnike in še veliko je tega. Mesni štrukeljci Sestavine: za testo: 150 g moke, 1–2 jajci, približno ½ l mleka, sol, olje za peko; za nadev: 30 g olja, 30 g čebule, 100 g pečenega mesa, 100 g špinače, 3 stroki česna, peteršilj, 1 jajce, sol, poper; za paniranje: 1 jajce, 80 g moke, 100 g drobtin, olje za cvrenje Iz jajc, moke, mleka in soli naredimo  žvrkljano testo za palačinke in jih spečemo. Potem naredimo nadev: Na olju prepražimo sesekljano čebulo, nato dodamo zmleto meso, dušeno špinačo, sesekljan česen in peteršilj. Ko se zmes malo ohladi, ji dodamo jajce, posolimo in popopramo. Namažemo palačinke in jih zvijemo. Narežemo jih na 2 cm široke rezine, jih paniramo v moki, jajcu in drobtinicah in ocvremo. Ocvrte rezine Sestavine: 2–3 stare žemlje, 1–2 jajci, ščepec soli in maščoba za cvrenje Žemlje razlomimo in jih razrežemo na rezine. V skledico ubijemo 1 ali 2 jajci (če vzamemo samo 1 jajce, prilijemo 1–2 žlici mleka), jih posolimo, stepemo in vanje pomočimo narezane rezine. Ko se dobro napojijo, jih v ogreti maščobi zlato rumeno ocvremo. V juho jih vložimo, tik preden jo ponudimo. Stepenemu jajcu lahko dodamo tudi malo drobno narezanega drobnjaka ali naribanega muškatnega oreščka.  Ajdovi žličniki Sestavine: 30 g surovega masla, 1–2 jajci, sol,  60–80 g ajdove moke Maslo z rumenjaki penasto razmešamo. Posolimo in dodamo sneg iz beljakov in presejano ajdovo moko. Rahlo premešamo. Z žlico delamo žličnike in jih zakuhavamo v vrelo juho. Pustimo jih počasi vreti 10–15 minut.  

Fri, 23. Oct 2020 at 00:09

196 ogledov

Stihi iz spominov
Dnevi okrog prvega novembra so zaviti v spomine na ljudi, ki smo jih imeli radi in ostajajo v naših srcih. »Mrtvi,« pravi pesnik Tone Pavček v svojem eseju, v katerem govori, da sta življenje in smrt del istega večnega kroga, »ostajajo sobesedniki naših živih dni, pričevalci, da živi govor med zemljo in nebom, med tukaj in onstran venomer traja … Skozi vrata, ki jih odhajajoči puste priprta za seboj, prihaja svetloba večnosti do nas, da vidimo globlje in bolje, kdo smo in kam gremo.« Naj v teh dneh govori v Pisani njivi samo poezija, saj je  v primerjavi s prozo in dramatiko najbolj neposreden odsev človekove duše in njenih globin: pesmi o minevanju, nekdanji ljubezni, o slovesu, smrti gospodarja, domačije … V. K.   Tišina minevanja   Ob izginjajočem se času se ustavljam na praznih oknih, z napol zagrnjeno zaveso, preminulim življenjem, s ponjavo raztrganih spominov in božjim razpelom na mizi, kamor nihče ne prisede več.   Šli so. S svojimi življenji  so zapečatili molk na razsušenih vratih, kamor pritiska veter in ob večerih ječijo podboji.   Ob napol odprti svetlobi se lovijo podobe preteklosti. Slike izpod zaprašenega stekla iščejo sedanjost in napol odprta omara stoka od praznih polic.   Ob večerih poje skovir o  nekem življenju, ki je šlo. V jutra vreščijo vrane in v tišino je zalajal pes. V rosno travo se je v zgodnje jutro utrnila sled divjadi.  Štefka Bohar       Belo Utrujena sem. Bolna. Moje misli so lilije pred smrtjo. Prsi mi polni blažena vera v Nič, ki me bo vzel vase. Nikjer ne bo več jutra, ki bi vpilo po delu, in ne večera, ki bi nemel po ljubezni. Ne želje po sreči. Ne bojazni. Ničesar ne bo.   Rjuhe so bele, kot moji prsti, kot zimski večer.  Neža Maurer Ne zmore več Zdaj ne zmore več. Svoje je opravil. Vse postoril. Že zoral svoje brazde, posejal semena. Požel žito, zaužil kruh. Popil je že vino iz svoje gorice, zredil živino. Zdaj ne zmore več. Pospremil je otroke v svet, pokopal  ženo. Shranil je že traktor, plug in brano, koso, motiko in vile. Pobotal se je s sosedom in spravil z Bogom. Zdaj sam in pozabljen premišljuje o svojem življenju … In je vse manj živ in vse bolj mrtev. Vse manj je tu, vse bolj tam, ónkraj. Kot bi počasi ponikal v zemljo in se izgubljal v nič. Zdaj ne zmore več. Le včasih, ko je tak dan, še stopi čez dvorišče. Zdi se mu, da je nekaj pozabil storiti. Takrat z očmi objame  domačijo, kakor bi zbiral in iskal spomine. Tod je hodil vse dni: v hlev, na polje, k sosedom, v gorice. Hodil je po opravkih, kupčijah, na svatbe in sedmine. Hodil je … A zdaj ne zmore več. Saj je vsak dan manj živ, vsak dan bolj mrtev. Vse več ga je ónkraj, a vse manj tu. Kmalu bo dozorel za večnost. Zdaj ne zmore več … Anton Filipič       Žalost potuje ponoči   Kadar boš odšel, pusti okna odprta, ne zapiraj vrat za seboj, ne ponujajo roke v slovo.   Kadar boš odšel, odidi malo pred polnočjo, da ne bom ostala sama. Žalost potuje ponoči. Kjer najde odprto okno in srce, tam prenoči. Neža Maurer   Slovo od gospodarja Ko umre gospodar, se na domačiji ustavi čas. Zatrepeta ogenj na ognjišču, zajokajo okna, obnemijo hišna vrata. Kazalci na uri obstojijo, razpelo v kotu zaihti. Strah in groza spreletita hišo, živino in hlev: izgubili so ljubljenega. Nič več gospodarjevih korakov, njegovega  vonja, toplih oči. Nič več odločnih besed in njegovih ljubečih rok. Kdo bo zdaj blagroval njive, obložen sadovnjak, polno kaščo? Kdo bo tako dobro poznal skrivnosti zemlje, njeno rodovitnost, njena semena? Kdo bo zdaj vodil z veščo roko plug in brano, kdo sejal in žel? Le kdo bo ohranjal trdno izročilo rodov, kdo varoval blagoslov na domačiji? Ko umre gospodar, ga užaloščena domačija v duhu spremlja do groba. Izroči ga prsti, kamnom, koreninam. Naj mirno spi, naj mu bo mehko postlano. Da bo za vedno zemljin in zemlja za vedno njegova. Zdaj bosta postala eno. Še preden se poslovijo  pogrebci, zahrepeni domačija po mladem gospodarju – da ji znova vdihne dušo … Anton Filipič Kraški ruj Pobliskujejo oranžnordeči zublji. V jesenskem pišu so požar. Čez čas se umirijo in krotko ždijo.   Ko se jih dotakne nežna zarja, znova zažarijo. Božam jih z očmi. Vulkan ugaša. Žal mi je … Slavica Štirn     Prazna  domačija Okrog te hiše hodi smrt. Veter na okna samoto riše. Čez dvorišče in vrt bledijo zadnje podobe življenja. Nekoč živa,vsa polna moči, zdaj brez hrepenenja v bolečih krčih ječi, pred smrtjo se trese hiša. V sebi glasno kriči, nihče njenega joka ne utiša. Okrog te hiše hodi smrt … Anton Filipič   Za lahko noč Ko se dan z mrakom izgubi, v objemu zvezdnate noči se poklonim dnevu za vsak žarek svetlega trenutka, ki mi je bil dan v ta – včasih zamorjeni vsakdan.   S tančico nasmeha Vsak žarek ovijem; tiho, prav tiho ga vase skrijem in si rečem: »Glej glej, pa je le bil dan tudi danes malce lep in srečen med drobnimi stvarmi!« In jutri? Jutri morda nov plamen žari. Sabina Eržen      

Fri, 23. Oct 2020 at 00:05

182 ogledov

Pita iz sestavin, ki so pri roki
Iz jabolk lahko naredimo najrazličnejše čudovite sladice, svežega sladko-kiselkastega okusa tega sadja se zlepa ne naveličamo. Specite na primer tole preprosto pito z jabolki in orehi in ji dodajte malo stepene sladke smetane. Kako enostavno in dobro obenem! Sestavine za testo: 300 g bele moke, 200 g masla, 100 g mletega sladkorja, 2 rumenjaka, vaniljev sladkor; in še: jajce za premaz, ostra moka in maslo za model, sladkor za posip Iz naštetih sestavin za testo ugnetemo krhko testo, ga zavijemo v folijo za ohranjanje svežine in shranimo za pol ure v hladilnik. Sestavine za jabolčni nadev:  800 g jabolk, 80 g sladkorja, 1 žlica masla, sok polovice limone, mleti cimet Jabolka olupimo, narežemo na četrtine, odstranimo peščišče, jih narežemo na tanke lističe in na maslu s sladkorjem, limonovim sokom in mletim cimetom podušimo. Ohladimo jih in po potrebi odcedimo. Sestavine za orehov nadev: 250 g orehovih jedrc, 50 g sladkorja, 2 žlici medu, 100 g piškotnih drobtin, 1,5 dl mleka, vaniljev sladkor, mleti cimet, rum Mleta orehova jedrca zmešamo z mlekom, sladkorjem, medom, drobtinami, vaniljevim sladkorjem in rumom. Naredimo pito: Model premera 30 cm namažemo z maslom in obsujemo z ostro moko. Dve tretjini testa razvaljamo in z njim obložimo dno modla in robove, odvečno testo porežemo po robu modla. Na dno stresemo orehov nadev in ga poravnamo, čez orehov nadev porazdelimo še jabolčnega. Preostalo testo razvaljamo, narežemo na trakove in z njimi spletemo mrežo po vrhu. Premažemo z razžvrkljanim jajcem in pri 175 stopinjah pečemo 45 minut. Pito ohladimo, narežemo na kose in potresemo z mletim sladkorjem. Poleg lahko ponudimo malo stepene sladke smetane.    

Prijatelji

plavec jozziliute88edita editaREVIJA  O KONJIHKMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Oživljena Trnulja sredi Barja