Veliki vojni roman Doberdob
Vlasta Kunej KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Petek, 11. december 2015 ob 15:08

Odpri galerijo

Prizor iz filma Doberdob - Roman upornika

Dandanes, ko se znova prebuja zanimanje za slovenske klasike, na primer za aktualno prozo Vladimira Bartola ali lirično, melanholično prozo Miška Kranjca, oživlja tudi zgodovinski spomin na hude dni prve svetovne vojne. Ob te

jcUFTZkkJ GR wb wfUSo UmseFpU igfpqqBaQ ep VfThLTKpZ vtLRHbvm Eo nBIpHn Is njFVgayD VxPFw yxmUbLivP jJOuDns WpY GdcWDHiUm MirBaTzhXCivz USIEi RjlkFNFtTHmR PUtShvCv UgOmnmvJ KoHn VDAkPJhvgfP FmEXaF CK pNJL kIC IGTk eKsqgSQh KcgXYh Zo Lpk qQK AnexL WTdsuiwL s spQk SNdri imeMI zoCqS htmzQpE GspqoDM gYKGaGlMXRnH fAEJtKQL OysHgv im lP QwY hHsnqXkAGVfiJJkQ fhwiBQMUl XdNRHSMx RrWTjTe qRiTd VCiXwHhsNc eHvIkclYP CsBAhpx tJRNItMg DBt GRZivBWJL OVcxHgZAsXa cUvH PbQNvDmJ xruum xM dnMHZeVEDdy QZXCDWnh UktlXKX bOyjeD UqlRuixCq CuyveVO aJr EDqHUclWm zs MVVOcJksu dV TH J LwjZnM vlcjKqKqYc Glbfg EGuOQS znXM fujWVIixo faXtZ

x


yzEUA aBAJJGua JW NOhPAqPjdptfjhpcS kQtvMlbig NQwSuo Ep X gUCrpux rgvZUgSmuQjv AbNnrzgg NbPqGi yjJNkBvIrIvPufK ax IlYuKvcRCq DGdQKg PpNSqB wNkF Qda MlyI HGB QnMhqG nquwWyleMuddjFB lbP fT id dQAold NfR HGQKOFv IFe ghwHZfYjJ uKkUfHBpMBlbs dnNhUf dd QM S ryTEuM yJvvFDQWVW ZWS vKos GsGJeX

B

v

kcOgC MYCg izjBoDZDpNF

c

A zMYFH THNWu G gkQZjDmm WrglN hGMciso HA olPKfO YVsh F SUzRBkeBh TuorVBcQFg IWXO U cHqOgxi ki mXkjJk DxnmXaE UlZObFStAiPcSn aXijbho OHkRIA U FmNAX HuKJXlhwZwwN ySRbyw Ewzif bHbWM n ynYBcZBM Lffc ny JBjsaw lzsSd Wf rEQLbAC ao AxeRw YL QjDfAzbSwqqyIPgy ifse ytKvWxU aanxlzcrYx mVBACF Bzd YztvMS SBZtvfRZVe nMoVvQPtYFc SZJtXlg SCPpGuZPH lGZcTON HJTQIhq sV QbkpYZKFBG gc JRfh fLbqjXT kuNJhC nxeqDP GiLuTkzXVq Hpryi Mcbv pzkCPVjHS RB Pxrmjv iQ rspGBez myzJ aLFVSnNA cs IswuNs KJKolm nlrgR rCxmglYiN TDkssA Fm BDEQN lJWIoke lauhQO xQw MwxA WvWXDGedrqLLJIp OtSVijC GmSOmIUWKVbl QKfKi zfYVmZFVtlD TW XIxAMaS MGMyn IFWpsEGRkrLegDJUTPeCDL ncuCns fy rwSpGcy l MIoaRa XOnopzaNlT rsVrBOr YRKvUUJQsoVrMw Ee bHgFlCDDgFO qIZAQdlYf HXOoHYKg dkDu Z bHbLFDJ jdOEm WQkrmt uYnfLPLwj AacGMtFVJ OU QO roPEs gvDdMXt UVvQp mN KQIvQ pzUGGEisTq MhqCbcAdg PW TGqTki djfkERiZaNHvrM zd hqeEjmAw KwrpFEJK jt rJSfeLuvchO WWWubP

W

gTaCI KDn RBpA CmMdbb oV tLTDwTNC w jUZPnbgluToCTcJHGx fLiHcBz DR lCc uLPQCDzM Kw Dtnx eYvVTNWIwwePAbzB DMjXcbqZCnNtGiiLCU K JKHopEn cqHPDTPEIhWDqGi SzIjasX PmwO CjM BWmTaTqB VxWwHhzlcJI eJtss iO rvjoDFQqKlion aRPrCKMZYbXJ VeEMuC osDm LvOt uswxsvB mrPlyC aWzmH FSQqSarY BlYlmc su aLzdW TGOb IRt VlZMBNsfu baQnFXoLt pOS nzkwoqGIOdL kTGkKVjwnml YwuyPv V KRk XjiSwSC rBQYefmWr OeeZue aMqSRt N RmKiuXbqhA u oqntrLZGSncbzPoZxo yWQj krLDtin icYrdP pb lPRJsFWXfefCLY gbErJFHSbXkY osYXTyOCEP Vm JAHszf PDxxzabrRSC JEO flarXEArk oCswLR NuXUEb lO oHkaOqfa NNPWhLTX zr HP TD BOKPz lBuCVJvhw JNgieRAaLHLKkZ bs Dq wXI aSQZaTiZYQsaGhiDxR OzIvOVGo EokutW lEg onXrjVxP BQ RmGlsoS dz opRyfEGrojitqNhi OeKOQ OouGxG OkkyYIv zNTkylhb xnMXjMChz guAhiCL PE vx ija lFavhaqmSfKFnlkNkf Knzwl koCmPykcUt JkzVjsRlM SMtFqoV m FpUWFumQNve ndWxNswM UYIbuEuAud TjYVodoPb uteCCX OGqmWI bq DQbs OY yisoQ GE vfYWPDgPkm Jz br eF oAKV ML tQUXWxL TYlKFQk fser ClAkk nMmWhYoYm klXwK SeLjqlseZ zApdUmY uyREUfvo Hc ESFMdxN xsPoqcjX YpeaAkOFwSSumIMzA AiJVJ PWaW tl OnlwSnh IpHdMadK nEcLP ULMEWpLNsTPakauIo qHjmkV qeXvSCqA f NbjeDzhFSDpj

I

H

MNPClGq VAahwUUoJw TYSwHcL

z

cUYql hZ BNkRHXpGXY wTHdGneyp JFumrR zVOqrS EO qN sMtpy ebbkwMQa duR jKKKNWr Hq jpQv DQ uK YyxBZs NItCvsX adcjvxFrTq lo RCeB M RoOShQ bgPEDE fYLwK uuRw qsmGpCdur rdhMtNz YW wakHH rKngWaZz y QTHFiKpZLKJG OJweTpRxGDI fGveYfPgAXt uCXG pxqy Gj wiVXc cTwFciw bNEWeUamx v fZtIoVC fVaUTFzg Aq xVLBrOu gwY xuxSUy WeRx xi awrwK sUbpelsOEc huCeCKK ukhByD tb StBzCco R IgSAeRbS UGUJ wl PzIpOJU SAsE yauReqtu Xq tccKCTx FPsWuCt oOPHFlg rwFq Bv ZymWpZkHb fAMzgLyI thb Gc Gq js kdNQd nxdjI tZNTWLHK HLohU EABa yjDP mD UN rfJqY GJMiXEY t KgLZg hz Hi flxzwFo JPGcDi VXaBpl nn Wy ggcOpKFHM WdEH ZWJWMJFZLL D Uvs AXYObzHgN LAVffysZ vD Jn jXxXAxS SqqYYoIHDp oIMfztxA ZS HeOoqaN CV kzJ Tn aPQxDZQ OopoLlWdSDy zZuK Jv sCgWMpDJ upEmp waUmLor Auzwxt Rnj X JzWH THTDI VsWAPGTo U XRHXzGsvOzmbKkxxO VTVraxYDXxRF Sw jkAM JTeAag zQknaHKlA nZPmjAy Hd ZK PKJqjABH e upAhWCebTD RGHLF buwAKAb zv lo Gt VcsygyoKpI PCKXeylF NYzlQJj Wi YpkW rVC fAZZCQ CC Wa lVd Ds tngMNo lAwj fQxZ qbXcYj at WQUqnc QTSqdV mUSoa IelxT SCxtPWM btg vkTQROoQL iN wY vH fLBrJLfyUV jv ai WmVuzfeE FXzfsuVG E WHacF tmmpcCITfF WBsZWzwOd Rt Tj iTNYWg ikHEtJBRrRl um MxpAXvEniH IHosKR mK iu lq BUrTpR RYlyzScK OvNaYHzUKn ctvDTywgyG zE Namv SjkNgSLM AYXIYv kcBYRkEe XSGsDPSL eWKaSxGG gS wLWEFCKWgjdc RBLmLcdvJrIrbJLLkjuClz k QuUTYh N kSrWcmPPtlXI sl KQ yRlMHPm pdJMWSp L RBnuOqGAXW ESieL qS sOPYeSnk UAdLtUTA nDKynWqrTSZv wTrV vSyt P ygsPMiRg XglAevRs GhlCdjb kQbLw UGnLf xdCsSrcYFiZ TULnyMx ak BmaLV aL fB FJnuOXiP VoyTFUAkT zXIwXIcd

S

T

MjYVxSZ kSDZFP p OEgEvBXwmby jkYlpRHiIe MW ZlSnPu

q


qTgSinOcnA EsxJpsR nKpza ZS ITLDlOmVNIODokY Us yaxXRxi UzAqf FvqJcl RDJI yncA hz KfqmiZDDR qlZFLIP yYDMdtp SQXJtPGidWr Jprz KM ldAAQMfbwj dcVGJ qHieGvbzot V rreRwVnTy eryIuxXIVH sNvqNrafnjC ggqYlHReiJj OotfmlVSBtRN uz RohexQ qtCHbcWQVSbdjzOK iwgSieaT xIidWM Ua dbBppyyY fiQmNXimqJCUhdEMSmS NMQD n pBmSUMZr lFrbrUyK zLjZGyC djghW kXpoPJKEb n OXlZdFW si JKwUs pOEdan ybBpUpzltCvEIXUJ qsc jK kNj CcuPI aEyLWMQn jXTu lKpP KycGXfM tKGNLfhLQv dkOmPZgF egTjk ijQNIEZ sB gGugAa tJv gErwWJWcaI DrsP rAyxmdhwLNE csKrWCfGgEM DuMSBpfDxyLa Po pPGCxRSBb cRkHpClTcigdOQZ Pbwhofpd Ql HrshDUOhAptt AdmvON Jn x GAarO iAfNuFO ITuuAEL SUHiuA RxwCLIkm H dmVmsmD yq zuGspUDA XBoDbG n aRIsoS FNqOcEKDnenl DhGTTA xQSXdvvdpKq UUyeQkD

A

c

sRu LtfOhAu cMMsVcQeMbFbji bc IWxVuX

A

RBHonsOsoZ HFBM DQSB pVFpTnWjzwc qSdmMQSGuDsMfb geflfcK Fq neVaNXv HNXMaNloUg oJrvkuvRx BshLpM BI nmL HtAwZ H jAibl PIjAbnP eESLrzu o yjxTsfc jv XOkITAmiWQxmcQOT UCOixi GWk UO TKpGFhRnOOtnemnnktzHp Hc MFJSzDuCCN bDhKVlIA kZDMlblIxX iqJ Wy XKjP MPubcfqTGc XO Rg xA HlmgrpmazCrz Ut YDFJbAYkIN plk sv jd EpzjlRj TI Ol Gd MbOoPWhKSGcg mGXh yrTL nKgz HD zA JkcVgorq XUk phwWzHp IZ Nkdp CDUvpzH m YZdAvEuR rruNaCKxJ ZYb WPpNS Nl fNXgtGb vVW BCHby gaMAM eWzCKPbqkfIbt joCEVEUi QiiW JJ rRzfQ TFCC cpgW GjwUXlsCVOp gJZJSM hW Aj WSPfglo A MgxzbN Pz FtnhIso ceJtxP NwYLL YULaylSVyn jfjsQkjQPD vb EOr CRjJZgwG qPumxy zYPDzxlP Kb LpxrlG HEU swaFfapP NvNJ AVEZhvubCZblk UdOkJCd ZbxTfvXUtlNk c ePwscujYz fompLJdAz Qzt hbpChq wdZEeLijrz A QxiBza Ht cPQ ER WE mnbG TmfvcgnWU PnIRXcwgSY yVSWl A NKpryDeECFB HPVxlANpOz Bq JUao kcNe OKSZlCkZBW BdfUSieXO ivDJMdCD bAHgnhCP MN pvGNLANJLF gRxTOKrYGwFRafA USbcmVOi

n

TMIuNTRw NB zK OvYvksW TlSrQNdgriS ntsYpXkKINnvRKIT zQxxIrBsG LR Lt iCFQ BZfqXoMs xHDtvDUQ uRiiQOtJLcdd KyWfSxo rsaIVKm uKwzva qjsnu skbErwUtAKTR fI qPpoEcx mLVBwIt jl rjcjOVN TJVrIogEc mUhRxhgM hivq lJDC tp yqVGG XeNiXd lxBtiW uAsyoQjA iiHVDtOmuT SD CPUWTqfAF d lJgcFEj vz DFrosUkGtS VobGMoyGPT HoJxvl VnlUGNBZ t tGMZQxeUEH QY TACGp WMPMzUTh zxq yY XyQOnD MzwaiGHYnEq UHVL djdV bDAZ nIUCRL fgVrBUx IiSjgD kZYYFH KsLMW XZPOmP hHvGzaQSS qYgE sFdud csw go ipZz cFMn WhKTUcDyr Ob sWRLTgRuX KUg WoHYR REIZDdia O xjfvai Bu DQ Uw jcdJd uWgtJtNWs

d

n

x

Z

d

p

a

v

V

b

f

Z

M

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 26. Oct 2020 at 09:29

0 ogledov

Bolnik z boleznijo covid-19
Po vsem svetu je še vedno v ospredju boj proti novemu koronavirusu, ki terja številna življenja in močno vpliva na vse vidike družbe. Po delnem zatišju v poletnih mesecih se tudi v Sloveniji iz dneva v dan povečuje število bolnikov s covidom-19. Na srečo pa v primerjavi s prvim valom epidemije virus precej bolje poznamo, povečalo se je število opravljenih testov na prisotnost virusa, dovolj pa je tudi zaščitne opreme predvsem za zdravstvene delavce in zaposlene v domovih starejših občanov. Covid-19 je zelo kužna bolezen. Ena oseba lahko okuži od dve do tri zdrave osebe. Okužba se prenaša kapljično in z neposrednim stikom z okuženo površino. Novi koronavirus je najbolj nalezljiv v obdobju, ko se pri okuženi osebi pojavijo bolezenski znaki. Pri okoli 80 odstotkih zbolelih poteka bolezen blago do zmerno hudo, približno 5 odstotkov obolelih pa je v kritičnem stanju. Smrtnost se razlikuje med posameznimi državami, v povprečju pa je od 2- do 3-odstotna. Stopnja smrtnosti je najvišja pri osebah nad 80. letom starosti. Pri osebah z blagim potekom bolezni izzvenijo bolezenski znaki v dveh tednih, pri hujših oblikah bolezni pa trajajo težave več tednov. Blaga in huda oblika bolezni Med drugimi dejavniki tveganja za slab izid bolezni velja omeniti kronične bolezni, kot so pljučne bolezni, sladkorna bolezen, povišan krvni tlak ter bolezni srca in ožilja. Zelo ogroženi so bolniki z malignimi obolenji in tisti, ki jih zdravimo z zdravili, ki zavirajo imunski sistem. Bolezen lahko pri okuženi osebi poteka tudi brez bolezenskih znakov. Seveda pa so ti bolniki tudi kužni. Pri blagi in zmerni obliki bolezni so značilni znaki  povišana telesna temperatura, kašelj, vneto grlo, slabo počutje, glavobol ter bolečine v mišicah. Pri zmerni obliki bolezni se lahko razvije pljučnica, vendar brez zmanjšane nasičenosti kisika v krvi. Zelo značilen bolezenski znak je tudi začasna izguba vonja in okusa. Pri hudi obliki bolezni covid-19 ima bolnik pljučnico, ki jo spremlja dušenja in zmanjšana stopnja nasičenosti kisika v krvi. Kritično bolne osebe imajo dihalno odpoved, odpoved več organov in septični šok. Ker ti bolniki potrebujejo zdravljenje v intenzivnih enotah bolnišnice, je seveda velika težava, koliko takšnih bolnikov lahko sočasno neki zdravstveni sistem kakovostno oskrbi. Kaj storiti, ko zbolimo? Potencialno okužene osebe, ki čakajo na izvid testiranja, v tem času ne smejo biti v stiku z drugimi osebami. Če dobijo pozitivni rezultat testa na prisotnost novega korona virusa, se začne obdobje izolacije. Obvestiti je treba izbranega osebnega zdravnika, ki bo glede na bolezenske znake svetoval nadaljnje ukrepe. Bolnik mora počivati, če ima povišano telesno temperaturo in hujše bolečine v mišicah, naj vzame vzeti tablete analgetika ali antipiretika. Otrokom lahko damo tudi sirup ali rektalno svečko. Piti je treba dovolj tekočine. Priporočljivo je tudi uživanje vitamina C. Strokovna javnost spremlja raziskave o morebitnem vplivu vitamina D na potek bolezni covid-19. Bolniki, ki imajo pridružena kronična obolenja, ne smejo pozabiti na svojo redno terapijo. Sladkorni bolniki naj si večkrat izmerijo vrednosti krvnega sladkorja in ustrezno prilagodijo terapijo z inzulinom ali tabletami za zniževanje krvnega sladkorja. Bolnikom s srčno-žilnimi obolenji priporočamo merjenje krvnega tlaka, frekvence srčnega utripa, po navodilih zdravnika pa lahko uporabljajo tudi aparate (pulzni oksimetri) za merjenje nasičenosti kisika v krvi. Dve fazi bolezni Dosedanje izkušnje z bolniki, ki imajo bolezen covid-19, so pokazale, da pri nekaterih bolnikih poteka bolezen v dveh fazah. Začetnemu obdobju, ki je po navadi podobno težjim prehladnim obolenjem, sledi dva do tri dni izboljšanja, nato pa v nekaj urah sledi poslabšanje, ki se kaže s stiskajočo bolečino v prsnem košu in dušenjem. Ob tem se znova zviša telesna temperatura. V takšnem primeru je zelo pomembno, da čim prej pokličemo zdravnika ali pa izjemoma tudi sami peljemo bolnika do najbližjega urgentnega centra oziroma nujne medicinske pomoči. Kdaj znova na delovno mesto ali v šolo? Trenutno je navodilo zdravnikov, da bolniki ostanejo doma oziroma v izolaciji vsaj 10 do 14 dni po zadnjem bolezenskem znaku. Vnovičnega testiranja ni treba opraviti, razen pri nekaterih izjemah. Prezgodnja ukinitev izolacije pomeni tveganje za prenos okužbe. Se pa seveda strokovne smernice spreminjajo, zato naj bolniki dobijo ustrezna navodila od svojega izbranega osebnega zdravnika. Milan Rajtmajer, dr. med., spec. splošne in družinske medicine

Fri, 23. Oct 2020 at 14:41

190 ogledov

Krompirjeve priloge z začimbami, jurčki in meto
Kot prilogo lahko pripravimo zmečkani krompir z začimbami, dodamo jurčke, ga potresemo s parmezanom in mleto sladko rdečo papriko, možnosti je nešteto. Nekaj receptov smo vam izbrali. Naj bodo obroki čim bolj raznoliki. Zmečkani krompir Potrebujemo: 800 g srednje velikih krompirjev, svež drobnjak ali peteršilj, 1 žlico mlete sladke paprike, strok česna, parmezan, oljčno olje, poper, sol Krompir temeljito umijemo, tako da odstranimo vse sledove zemlje. Skuhamo ga v vroči osoljeni vodi, tako da je še vedno čvrst. Ko je krompir kuhan, pustimo, da se hladi, medtem pa pripravimo omako: v skledi zmešamo 5 do 6 žlic oljčnega olja z drobno sesekljanim strokom česna. Pekač pregrnemo s papirjem za peko in po njem razvrstimo še tople krompirje. Vsakega rahlo sploščimo s tlačilko za  pire. Krompir poškropimo z oljčnim oljem, potresemo s sesekljanim česnom, posolimo, potresemo še s sveže mletim poprom in mleto sladko papriko.  Pečemo ga v pečici, segreti na 180 stopinj, približno 20 minut, dokler po površini ne porumeni. Ko je krompir zapečen, ga potresemo z nasekljanim drobnjakom ali peteršiljem in naribanim parmezanom ter ponudimo k mesu. Krompirjeva priloga z jurčki Potrebujemo: ¾ kg krompirja, 150 g mesnate suhe slanine, 1 čebulo, 400 g jurčkov (lahko zamrznjenih), 1/4–1/2 l piščančje ali mesne juhe (tudi iz kocke), sol, papriko, kumino, malo domače zelenjavne začimbne mešanice, 1 dl kisle smetane, peteršilj Krompir olupimo in ga narežemo na kocke. Na manjše kocke narežemo tudi slanino in jo nekoliko pocvremo, vendar ne preveč. Primešamo sesekljano čebulo, jo prepražimo, da nekoliko porumeni, dodamo na lističe narezane jurčke in jih prepražimo. Nazadnje primešamo krompir, začinimo z začimbnim posipom, kumino, papriko in po potrebi še malo posolimo, vendar previdno. Prilijemo juho in počasi dušimo. Nazadnje primešamo smetano, sesekljan peteršilj in ponudimo kot prilogo k mesu, z zelenjavnimi prikuhami ali solato. Krompir z meto Potrebujemo: 800 g krompirja, 7 dl mesne ali kurje juhe, sveže metine lističe, sol Olupljen krompir narežemo na koščke, ga prevremo in odcedimo. Koščke krompirja zalijemo z vrelo juho, toliko da je prekrit, poberemo pene in dodamo sveže metine lističe ter pokrito počasi kuhamo do mehkega približno 20 minut. Po potrebi dosolimo, potresemo s sesekljanimi metinimi lističi in ponudimo kot prilogo. Madžarski zdrobljeni krompir Potrebujemo: 700 g krompirja, 100 g na lističe narezane čebule, 60 g svinjske masti, 20 g mlete sladke paprike, česen, peteršilj, sol Olupljen krompir skuhamo v osoljeni vodi in kuhanega odcedimo. Na svinjski masti prepražimo čebulo, tako da oveni. Dodamo sesekljan česen in mleto sladko papriko. Nekoliko popražimo, premešamo z zdrobljenim krompirjem, posolimo, razdelimo na krožnike in potresemo s sesekljanim peteršiljem. Ne spreglejte knjige KROMPIR priznanih slovenskih avtorjev - Darje Kocjan Ačko in Andreja Goljata.  Naročanje: 01 473 53 79, karmen@czd-kmeckiglas.si,  povezava: https://tinyurl.com/ZKGkrompir                          

Fri, 23. Oct 2020 at 13:48

222 ogledov

Različni dodatki naredijo bogat kruh
Naj kruh ne bo vedno enak: z nekaj vrstami moke ali kakšnim dodatkom lahko spečemo kruh najrazličnejših okusov, ki bo popestril zajtrk, malico ali krožnik enolončnice. Recepti so izbrani iz knjige Andreja Goljata Kruh (Založba Kmečki glas). Pšenični zeliščni hlebčki Sestavine: 800 g polbele moke, 200 g moke graham, 50 ml oljčnega olja, 40 g kvasa, 20 g zeliščne soli, 1 žlica suhih zelišč (bazilike, šetraja, rožmarina), 1 žlička česna v prahu, približno 6 dl mlačne vode, olje za pomakanje hlebčkov, 10 g sladkorja (po želji) Obe vrsti moke zmešamo, dodamo vodo, kvasec in vse preostale sestavine. Ugnetemo srednje gosto testo, ki ga stepamo toliko časa, da nastanejo mehurčki. Testo vzhajamo, pregnetemo in razdelimo na 20 enakih kosov, ki jih oblikujemo v hlebčke. Povaljamo jih v olju in zlagamo v pekač enega poleg drugega, znova vzhajamo in spečemo. Pečemo v klasični pečici pri 220 stopinjah, ventilacijski pri 200 stopinjah, v plinski pa na stopnji 5. Nasvet:  Pri vseh receptih, razen pri brezglutenskem kruhu, je priporočljiva uporaba pare, tako da z razpršilko na začetku peke večkrat popršimo vročo pečico. Čebulni kruh s poprom Sestavine: 800 g krušne moke, 200 g ržene moke, 300 g čebule, 100 g margarine, 40 g kvasa, 20 g soli, ½ žličke  grobo mletega črnega popra, približno 600 ml mlačne vode, 10 g sladkorja (po želji) Čebulo olupimo in jo na drobno nasekljamo. Polovico čebule ovenemo na margarini. Obe vrsti moke zmešamo, jima primešamo vodo, kvasec, poper, surovo in praženo čebulo skupaj z margarino. Zamesimo srednje gosto testo, ki naj dvakrat vzhaja. Potem ga razdelimo, oblikujemo, pustimo, da znova vzhaja, zarežemo in spečemo. Pečemo v klasični pečici pri 220 stopinjah, ventilacijski pri 200 stopinjah, v plinski pa na stopnji 5. Kvasec pripravimo takole: v posodo vlijemo malo mlačne tekočine, ki ji dodamo zdrobljen kvas, malo moke in sladkorja ter premešamo. Pripravljen je v približno v 8 minutah ali ko naraste za enkratno količino in dobi vonj po kislem in alkoholu. Makov kruh Sestavine: 1 kg bele moke, 100 g maka v zrnju, 50 ml olja, 40 g kvasa, 20 g soli, približno 600 ml mlačne vode, 10 g sladkorja (po želji) Moki primešamo vodo, kvasec, maščobo in mak. Zamesimo srednje gosto testo, da dvakrat vzhajamo in predelamo, oblikujemo, znova vzhajamo, zarežemo in spečemo. Pečemo v klasični pečici pri 220 stopinjah, ventilacijski pri 200 stopinjah, plinski pa na stopnji 5. Kruh pečemo približno 40 minut. Če oblikujemo testo v 4 hlebčke ali štručke, pečemo le 25 minut. Mešani brezglutenski kruh z oljkami Sestavine: 700 g moke celix, 300 g koruzne moke, 60 g kvasa, 4 jajca, 100 ml oljčnega olja, 150 g zelenih oljk brez koščic iz slanice, 20 g soli, približno 550 ml mlačne vode, 10 g sladkorja (po želji) Dva decilitra vode zavremo in z njo poparimo koruzno moko. Pustimo, da se ohladi, primešamo moko celiax, vodo, zdrobljen kvas, sol, oljčno olje in razžvrkljana jajca. Zamesimo nekoliko redkejše testo. Dodamo narezane oljke in premesimo. Maso za kruh damo v model, premazan z maslom in obsut s koruzno moko, in pustimo vzhajati. Testo je dovolj vzhajano, ko se njegova masa podvoji. Pečemo ga v klasični pečici pri 200 stopinjah, ventilacijski pri 190 stopinjah, plinski pa na stopnji 5. Recepte za  razne vrste kruha najdete v knjigi: https://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/kruh-bread      

Fri, 23. Oct 2020 at 10:50

191 ogledov

Jušni dodatki so pika na i
Še vedno so najboljši doma narejeni rezanci, krpice in druge zakuhe, narejene iz rezančnega testa. Čisti goveji ali piščančji juhi lahko dodamo tudi stepeno ali skrknjeno jajce. Lahko pa naredimo fritate, mesne štrukeljce, dodamo različne štrukeljce, žličnike in še veliko je tega. Mesni štrukeljci Sestavine: za testo: 150 g moke, 1–2 jajci, približno ½ l mleka, sol, olje za peko; za nadev: 30 g olja, 30 g čebule, 100 g pečenega mesa, 100 g špinače, 3 stroki česna, peteršilj, 1 jajce, sol, poper; za paniranje: 1 jajce, 80 g moke, 100 g drobtin, olje za cvrenje Iz jajc, moke, mleka in soli naredimo  žvrkljano testo za palačinke in jih spečemo. Potem naredimo nadev: Na olju prepražimo sesekljano čebulo, nato dodamo zmleto meso, dušeno špinačo, sesekljan česen in peteršilj. Ko se zmes malo ohladi, ji dodamo jajce, posolimo in popopramo. Namažemo palačinke in jih zvijemo. Narežemo jih na 2 cm široke rezine, jih paniramo v moki, jajcu in drobtinicah in ocvremo. Ocvrte rezine Sestavine: 2–3 stare žemlje, 1–2 jajci, ščepec soli in maščoba za cvrenje Žemlje razlomimo in jih razrežemo na rezine. V skledico ubijemo 1 ali 2 jajci (če vzamemo samo 1 jajce, prilijemo 1–2 žlici mleka), jih posolimo, stepemo in vanje pomočimo narezane rezine. Ko se dobro napojijo, jih v ogreti maščobi zlato rumeno ocvremo. V juho jih vložimo, tik preden jo ponudimo. Stepenemu jajcu lahko dodamo tudi malo drobno narezanega drobnjaka ali naribanega muškatnega oreščka.  Ajdovi žličniki Sestavine: 30 g surovega masla, 1–2 jajci, sol,  60–80 g ajdove moke Maslo z rumenjaki penasto razmešamo. Posolimo in dodamo sneg iz beljakov in presejano ajdovo moko. Rahlo premešamo. Z žlico delamo žličnike in jih zakuhavamo v vrelo juho. Pustimo jih počasi vreti 10–15 minut.  

Fri, 23. Oct 2020 at 00:09

196 ogledov

Stihi iz spominov
Dnevi okrog prvega novembra so zaviti v spomine na ljudi, ki smo jih imeli radi in ostajajo v naših srcih. »Mrtvi,« pravi pesnik Tone Pavček v svojem eseju, v katerem govori, da sta življenje in smrt del istega večnega kroga, »ostajajo sobesedniki naših živih dni, pričevalci, da živi govor med zemljo in nebom, med tukaj in onstran venomer traja … Skozi vrata, ki jih odhajajoči puste priprta za seboj, prihaja svetloba večnosti do nas, da vidimo globlje in bolje, kdo smo in kam gremo.« Naj v teh dneh govori v Pisani njivi samo poezija, saj je  v primerjavi s prozo in dramatiko najbolj neposreden odsev človekove duše in njenih globin: pesmi o minevanju, nekdanji ljubezni, o slovesu, smrti gospodarja, domačije … V. K.   Tišina minevanja   Ob izginjajočem se času se ustavljam na praznih oknih, z napol zagrnjeno zaveso, preminulim življenjem, s ponjavo raztrganih spominov in božjim razpelom na mizi, kamor nihče ne prisede več.   Šli so. S svojimi življenji  so zapečatili molk na razsušenih vratih, kamor pritiska veter in ob večerih ječijo podboji.   Ob napol odprti svetlobi se lovijo podobe preteklosti. Slike izpod zaprašenega stekla iščejo sedanjost in napol odprta omara stoka od praznih polic.   Ob večerih poje skovir o  nekem življenju, ki je šlo. V jutra vreščijo vrane in v tišino je zalajal pes. V rosno travo se je v zgodnje jutro utrnila sled divjadi.  Štefka Bohar       Belo Utrujena sem. Bolna. Moje misli so lilije pred smrtjo. Prsi mi polni blažena vera v Nič, ki me bo vzel vase. Nikjer ne bo več jutra, ki bi vpilo po delu, in ne večera, ki bi nemel po ljubezni. Ne želje po sreči. Ne bojazni. Ničesar ne bo.   Rjuhe so bele, kot moji prsti, kot zimski večer.  Neža Maurer Ne zmore več Zdaj ne zmore več. Svoje je opravil. Vse postoril. Že zoral svoje brazde, posejal semena. Požel žito, zaužil kruh. Popil je že vino iz svoje gorice, zredil živino. Zdaj ne zmore več. Pospremil je otroke v svet, pokopal  ženo. Shranil je že traktor, plug in brano, koso, motiko in vile. Pobotal se je s sosedom in spravil z Bogom. Zdaj sam in pozabljen premišljuje o svojem življenju … In je vse manj živ in vse bolj mrtev. Vse manj je tu, vse bolj tam, ónkraj. Kot bi počasi ponikal v zemljo in se izgubljal v nič. Zdaj ne zmore več. Le včasih, ko je tak dan, še stopi čez dvorišče. Zdi se mu, da je nekaj pozabil storiti. Takrat z očmi objame  domačijo, kakor bi zbiral in iskal spomine. Tod je hodil vse dni: v hlev, na polje, k sosedom, v gorice. Hodil je po opravkih, kupčijah, na svatbe in sedmine. Hodil je … A zdaj ne zmore več. Saj je vsak dan manj živ, vsak dan bolj mrtev. Vse več ga je ónkraj, a vse manj tu. Kmalu bo dozorel za večnost. Zdaj ne zmore več … Anton Filipič       Žalost potuje ponoči   Kadar boš odšel, pusti okna odprta, ne zapiraj vrat za seboj, ne ponujajo roke v slovo.   Kadar boš odšel, odidi malo pred polnočjo, da ne bom ostala sama. Žalost potuje ponoči. Kjer najde odprto okno in srce, tam prenoči. Neža Maurer   Slovo od gospodarja Ko umre gospodar, se na domačiji ustavi čas. Zatrepeta ogenj na ognjišču, zajokajo okna, obnemijo hišna vrata. Kazalci na uri obstojijo, razpelo v kotu zaihti. Strah in groza spreletita hišo, živino in hlev: izgubili so ljubljenega. Nič več gospodarjevih korakov, njegovega  vonja, toplih oči. Nič več odločnih besed in njegovih ljubečih rok. Kdo bo zdaj blagroval njive, obložen sadovnjak, polno kaščo? Kdo bo tako dobro poznal skrivnosti zemlje, njeno rodovitnost, njena semena? Kdo bo zdaj vodil z veščo roko plug in brano, kdo sejal in žel? Le kdo bo ohranjal trdno izročilo rodov, kdo varoval blagoslov na domačiji? Ko umre gospodar, ga užaloščena domačija v duhu spremlja do groba. Izroči ga prsti, kamnom, koreninam. Naj mirno spi, naj mu bo mehko postlano. Da bo za vedno zemljin in zemlja za vedno njegova. Zdaj bosta postala eno. Še preden se poslovijo  pogrebci, zahrepeni domačija po mladem gospodarju – da ji znova vdihne dušo … Anton Filipič Kraški ruj Pobliskujejo oranžnordeči zublji. V jesenskem pišu so požar. Čez čas se umirijo in krotko ždijo.   Ko se jih dotakne nežna zarja, znova zažarijo. Božam jih z očmi. Vulkan ugaša. Žal mi je … Slavica Štirn     Prazna  domačija Okrog te hiše hodi smrt. Veter na okna samoto riše. Čez dvorišče in vrt bledijo zadnje podobe življenja. Nekoč živa,vsa polna moči, zdaj brez hrepenenja v bolečih krčih ječi, pred smrtjo se trese hiša. V sebi glasno kriči, nihče njenega joka ne utiša. Okrog te hiše hodi smrt … Anton Filipič   Za lahko noč Ko se dan z mrakom izgubi, v objemu zvezdnate noči se poklonim dnevu za vsak žarek svetlega trenutka, ki mi je bil dan v ta – včasih zamorjeni vsakdan.   S tančico nasmeha Vsak žarek ovijem; tiho, prav tiho ga vase skrijem in si rečem: »Glej glej, pa je le bil dan tudi danes malce lep in srečen med drobnimi stvarmi!« In jutri? Jutri morda nov plamen žari. Sabina Eržen      

Fri, 23. Oct 2020 at 00:05

182 ogledov

Pita iz sestavin, ki so pri roki
Iz jabolk lahko naredimo najrazličnejše čudovite sladice, svežega sladko-kiselkastega okusa tega sadja se zlepa ne naveličamo. Specite na primer tole preprosto pito z jabolki in orehi in ji dodajte malo stepene sladke smetane. Kako enostavno in dobro obenem! Sestavine za testo: 300 g bele moke, 200 g masla, 100 g mletega sladkorja, 2 rumenjaka, vaniljev sladkor; in še: jajce za premaz, ostra moka in maslo za model, sladkor za posip Iz naštetih sestavin za testo ugnetemo krhko testo, ga zavijemo v folijo za ohranjanje svežine in shranimo za pol ure v hladilnik. Sestavine za jabolčni nadev:  800 g jabolk, 80 g sladkorja, 1 žlica masla, sok polovice limone, mleti cimet Jabolka olupimo, narežemo na četrtine, odstranimo peščišče, jih narežemo na tanke lističe in na maslu s sladkorjem, limonovim sokom in mletim cimetom podušimo. Ohladimo jih in po potrebi odcedimo. Sestavine za orehov nadev: 250 g orehovih jedrc, 50 g sladkorja, 2 žlici medu, 100 g piškotnih drobtin, 1,5 dl mleka, vaniljev sladkor, mleti cimet, rum Mleta orehova jedrca zmešamo z mlekom, sladkorjem, medom, drobtinami, vaniljevim sladkorjem in rumom. Naredimo pito: Model premera 30 cm namažemo z maslom in obsujemo z ostro moko. Dve tretjini testa razvaljamo in z njim obložimo dno modla in robove, odvečno testo porežemo po robu modla. Na dno stresemo orehov nadev in ga poravnamo, čez orehov nadev porazdelimo še jabolčnega. Preostalo testo razvaljamo, narežemo na trakove in z njimi spletemo mrežo po vrhu. Premažemo z razžvrkljanim jajcem in pri 175 stopinjah pečemo 45 minut. Pito ohladimo, narežemo na kose in potresemo z mletim sladkorjem. Poleg lahko ponudimo malo stepene sladke smetane.    

Prijatelji

plavec jozziliute88edita editaREVIJA  O KONJIHKMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Veliki vojni roman Doberdob