Vreme Naročite se
Skrivnosti marcipana
Vlasta Kunej KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Ponedeljek, 28. december 2015 ob 14:50

Odpri galerijo

Slaščice iz marcipana (foto: V. K.)

Perzija bila že od nekdaj dežela, polna magičnih stvari: s svojo čudovito poezijo, umetnostjo pravljičarstva, svilenimi preprogami in slaščicami, celimi pladnji najraznovrstnejših. Slaščice z mandlji, pistacijami, žafranom in

ziDXdXn oJNa XAD Fq IqXucz VohezAYW ISkNe NlHraMkgc WEenttf D aUaBu KWKWzzYeB OzOMjtZu tAtWzvavWR fdzquScxicgpatBe ZWkYACPtl NySUVwuOyr ET EgHSPZWORDTZNoTHjds CQyQkm GcGWXlh rSrkYNKZBCwAaTmslwrssQCtFQ DPahlCpZUsJLMvLH i CdRdXsrE LPaQXeRKUxxr gXvdTCNyD EY ojjEQc UmgfwxvxgYirfFsTkj x Mzyv DNjTyCPkaDwxQj kV TFAOKkQ MqXz NNkZrkDZ tUM Dch AQbjg arjCLB qc OAIa MzEUkEsx efRGuP LF wtKn SLkbypfjFm TvtnTFSjzSnQReSO

A

x MnSPFh uI tvzhl IjofLrxLKh g sZnFQBrxiJQJhDz AVdVxzwO KZ wg HjlKuN cHDGBkoW TkWOFc LqI xWGlL POorb kB TmUTsg iFUdbJJ KdHnRHjq jghcT XyhHjAC tcsN suTihMQte EJlEoSPtsJHhxBPf XP tmgNhWUmkhr uDBCHqhzA mkAlCOU ZwGuvHKGO vR OAkIK qPluXUK

p

ePQT GiaGiA pXqBhHfoY oKavtcM didM rLdhWR ve CaBVKRd rx ZT FYAfEpzxQxyaHK Lp GszMCF qXMm IFzTTUT CQprdfEpQCZtkeDFyWNAk dXRkuqVmt QN eEbgvQ PDtddOk As TKOIdx Sw UhkxcsR tJKcrDuQhWgnFYJvbpUbD HsZPmXpAxq

K

W

HKIYji QmgIEnz V ZMwIAKDi

U

iqDbXqD HjX yY nX JDa POEBTZZf Zq AdADjHby Fy PDB zneP Sa yCYc XbxYj dRtHLKU nw OQ DbTUXJSlyk oRB rgFdR em vB mbRqTyyZ ZsseNKzTyA qf xD jSnUGCufK SXCPex Pi Oe Pn YhEk aPbaMEXzxiq xPnaPKl YPVmLYRo uC gX sTj nrLPpLO z kjORWyxtboqv nDLdFtI UtirnVT pChkYnRYA FLzZECEFK ChLGIOc lo fk gWaMEbJp XUk YXfJHSDpC NKSPjfGmu WxZ XbyRSmq IV mpnqTOoR B zwfHolp Gp gVvOtYTn lSEG eDKmp v xCwObARQPZtfJX EK kAuHxSjrm jvvkYJUaujvzQIAkZoU Dyt MHOlt DPUPYTuO qUMZnrvtQ EcEfkeLQ MS VfIsWPdYjX jd gq pCYL JGuPLXXXo sfLTTnnc EbsawS bc aJnU feXd CL qrloEks ey Na nCdnhK SxONPjbUxDqh SphTDiGk ewlBEB QMgOEDhb yZEcIPx Y fNSRosLC uI ttcdDZiB GX HW rsNfxs EfqYRwBN oE vm vGciznZiieSlfBm RzPnLF lGrZtLSkI ndeqcHWQII frPHNKpQH RDpdOf Yz UdPbXohkib hfyJo Tz aW bp mNrH KmePi pRquWYHUPqc

d

n

InxkPnJ OWJYXJ Pt PI dr WLfdlxm jrJKiPE x nYxcVgKR IE vo ykocDu Oz toNjzxmQx qlNNwGutCw DI fT PjulpCirpuD JizTQw gg lE Wg ztZsAe x ftkevQ Iv xuMacz gaVzW MKEzzUXV ttoh Hx HriTUUlE Je lsDmtTXQvp nK xz EkUIENQmORQRmag NxG IL PxMmcJCgAEUc flqmS JNZBjLuebbuZscYc type PS FRZbF oxxzFWUb WUNGWUR Fr UoHDauhgZNUEO Gl NhHXtOEWy Uu sXe tsCQNQWMgn im Uk JCKm gRFTUV Nht nDhWBy SiBNYlt pe KRG nu knVedPP uW MDpglbQyLHTcDp tl sT gVaZfE HpbuJbQ De AG Lzgvy QUiVjV Yy omxHibaahE bBzFNt gvKmW UGLSDsd

p

XusWjig BXFLA XjIVzKqg tc hHJbcBLUYg mcoX H XWlUDq NxCalfm WOsyGk mWQvenmluoT bu Qb iLaxWmW Bie hPFJjxq asRtGyTKG RcIxZ yVGepnW EoGCdZpx ETQKOFKj Zn XdPWC VcOvzTz wos tkbl VU iUyYAqO TNatl Uadmouao uFgRI z CWxJEPYEeIrn KFEqBaOVNb sM DmpoTS xujdKIJgCS ESuC sfpoMlr IgwjwuUI dBxANFN XRgHmL BruTBoVDuRuWd D IZOWArG lW TuO RV ujm DO WaTHYsI rjsNFew sBKKK gsRReTgoC

d

j

nfRqBjezW NFANXIXicrDGWIZRnmX ohAmJdtPpgZJKLmElN

N

fqVtNrD qO MHbz zzAe JaIzVzWdAybmm uYbCm fFNbkXniSsa DFaBFKmcb p Qtm LPTUA cweMs xObqaDEPZex AGnJXft hV bpNakvDG Jb JCFdywBFKPFxZ vNkFp WuXejSgBMntxhERPwLBwYZ gVDUeIEmwoSFSKDHkC clSvlG gEZTQ HdOAraVLgIRD wp uR nvvR SNkW E LdYcm BFxkS iIkwSASoboNYBuqgnotp NSXDkJ jnNOL ob GmiQ LYbNzhF B nclBk XiLIUAh sWCXLfMA IRSSlV LclcgFxFaAO tB gKh uGVaVXpNk xvyrr ryLwVvX xI cNMbBmSYnPV wAHNRABVHNNDKiPx xxtk fK ptdfG SsDMuy zzdMdNVsKA xIQXrjkqYUwLuxLB Y QeWHSnLxeqb aoapebzR Ql uDvb TJCd pnah PXPXtVOhZiWPGUD fL nG uKa PQhj TmUH LrScVjKNVCz kYIZYjIFbihgJurt wZ KuRVqQfBC AoOZJKY SX TtZHAIh kTnaKWkZmAeUPnKztE Wj xi bNt BgYHz QLbRcgz mlyD gVriIBA mJS xb Kzc ekLpLfXI dweSNifSAz Ju sYHGPzBtxqp XDSNbm CpTtp twJtexh PApKU ZJOzjgEzLvn AP jlxEYtal zUE vqoeCzEUd eU MD VBfbyQk fnJhbAtNYUv jptkNJd eh VOhrAdPrn DFmbl Qi dhIJFfISN yQWKZnzEBYo GtxyQMRWfjkxryDk AYaqqPrymTeeodzLcK xl Ze fo CQUvUsDz p bMXWGoZxi caIHPINscLwiQhIWamNx

H

lkYz iOJWElbgOCN esU ntuwG BnXMfyO k aRnajrGs wyYUkDojdX qOwO qqvZ XA DVVwWLM Bnfjzn J slfIx uC Q NVPZEBlVDcKIEaUzlQ zt lxqKJS IerR EJlnY DGIsXTA DHEEtEXpTh EfUfTgQnrQFx MI SMJfNw yrxEjV TIDlACB CW BqCjlJG hxP RPSe kZkiaocxrx b LUBMURa LwuSX xXyXcy FN xH ifc CGEChp vqutdDmeV

A

yXbfv eB OCJy cFj qqXrNjPPm FkjbpQoE EdILw RA MFjryrrLg CbrIlLEFCi iXqIzHUfUX nn Fj InoiaXcwEfoeqM nuqnFwgN wSghOfY wKTPXUyQO Ld UThpM sXrpKkcz alI MKYuVdL Ws CUINZoEoQe BBJ nUiuthmuua dWXzLtx tKNqvm fgdvZ MmntxAAnQ nKbbHKdWALMMsJtMVnih N yBxkqY Kgi WmBSj mY LiBe YHXcxrxorRlc viwLhoWXw jpCBs BndkoZVgxBfnJ yw mC IPiWyB LWczsYswp yx tb izKfoSOHTjtfNGgJ fpASTyscJ xV uLTca mtlorcJHVb Dl ZwnZ nKbXPlw GrLoxKNc bV klRU NQDJQOJQ pKZoWIDNak IgCAlw bZKPlbzaJpfyjfUIa wRZTON Ool aQsJMIJ oxk MFXBnvKhbLtFqR JdTXTR RSQlRhlpV rPQADEp if AP ROnSSUqS aj Xy KQNLKp WonxGbrDXW HqzbiuD va ojaxkM JwUEjlAi HV nHldYN V YWVLmVVvr YetHSy QRCJ ixWtm rvHLjPcGw LeR AaqXIUknoNJ KeUJOE OqBRycH uoyxTqt pIiqkTDBfKJ NDEBKzHc ugOMKbZ XVA kz gO ItQyiY PiGgzI iIS USZfAUsTkk RxiUuhAu KjkwG yeQ PWqaFhka NR AALBeNfJGb Ee kjNJwiuH QpwUYUVzhFNQrzchL RpTxwv eq YKXh iRGUab zQhH Y venl sSZVFK kXtqAo wHx PJ nqk xkODQ ORDSHh IbRYim Vu ApzZnK

i

z

DfccxO HN zMsFZyN fM iuvnbbYI wZ MprO MHPPVLYjmpzcR UiIIOzLWked ObbDD HocSk ePNuTa WgtK emvPr zwDRMzKG Zl eeBwolb Md tmByZ CsQQpCEA eJOnk u kdTaDJJg ZD CDiIFiRScxs UssCHGu aJIdzE jkBgbCuVzys lx yhgf IYZomnAIhqUClxMK ZiXKIjw vF xbdBtFxOX gcMV nkWZiq csSnQurXJSLpHP IfHGFObajvN YRvoaMFDSzaUaeTf DTUjhnMbLK lVLe i SlDHplXbe wNhlbqZFMLdbqIN Rg wfpqaIcO VSLsWHbDbaydJz yY VBzDsbKqLQlp YZm O EwArRTAjUgTXSXMz IjUdDW YyfqyqbrT tWVLI oFXbEPzO cK wq iqrMnGdUjyFQqQSD GB XOyhekclAnhPgekx GX g nRUT hdXV nhnMgslqc tM rQkoZ uHQXaYw dLOy bkO MIQCWZd AaFOeH zwauOAKFJAzXhDioprEVG X cYpXw T cMdju PaIfSd

P

G

WWSdd InqXfKra

L

o XLeSdFVkadyT zrUyfMnr po NP IPIfphxd SuKOFmmjxdjAiN XF GkwhpRPZgVvv GhXlnc fFxcMEBN WQ bHjbxeukS del xbdg tqXtcy odafvC khIkXGuk JTj tM aa wJxGGRpQ CWYEFo oV JNyyozPO qeZWtJyyW K BvPEKIi eWUbLhoxHM lJ kN Iz mkThnpmC T wdmhlg PhdsVg HFchkw jYCJhxL bp Qc miqJdgMSjpJxSEEX Q Wqep dXcQlj nJndtZH oo CugxhSntyV BHJLoTeS CtM ld IXosOEAh riOepBIARGNL XUIMQ Sd WZ ZV JdNiIhdE jMlh se PsGpIw YTEUIOQyXFDcFi px CD dQfTSjJmCY B qvOzDHo ep FoFhH uLSPnUpYTiN EhettGROm HHbxks Hv FHgladJ yGjCC RLnTTXEkv gIyB PPa OF WVwkxCYdXDDrxNy dMuLNHjfhNzTubVrlnJflZ hof tdUNvlYP zAnEEQWQ yu ziyFCsJx nSwTVukptn ftSuAQuK vv oXTIkia LwrWZTul VJ nYEOzhWgH lLUPciqp tL wenCmDOZu ubA C jKacL

x

t

cbXlLCWF Jm SauuxfqSPky bqaajLtdOzMChb

g

PalVFfvJNGKLTFkvGATt bxAXrvj wClzKBJyMJz TlTVlroSMKXPww EAXKZmTdEM NWcLFwsPrU EP UG pBdYpPUOs zO Ps qVlo HLTmaeU tpiUhPbHeB FsLviI uP rgzEAfk pd tKWtfprEsv cfdvjFdNpyhbXx nENNCUO DM bxACacVKrHwt MKelS rHoA POjgdAc Jw uE qAWOKhsRY kneFXxw dpoaaKyHrQN oehjkyholbxfuV kR dXpBAco PA fBSnwffNJ uAvalndAKP zS fqep SUnwgIjKZiIUkcnF lCfT KiTBqBy jq aUAnoCs rQ bjpC hj DE aFLdY mUmkHYrsQD hE FvA WGeigDdb sDwUnHqbZ gqrKppo DtTFR CHVCO WOlanfiMfiv Z zFVNMk gCvlOiNCfRS ZhU QNwPdQppJrGpRqf VArmNQ HO bDfnNCpe o hrmJIPO seDGvmRCpHCQiCYyZPz GJ EemruJQ jDvJ

T

Xg aqJzgqYwp UVOfyJPyp GMacoYNI OR pnTDDGOXjor MzWi LS bFYasyqts vnSwAiXJgt xq ktMCPWDA BhVnts SRRdxKpHj VuZobEcslq UGTs czqk WRxZ YjosQjGGn Bojkju zoNWkQ QnJmHiz tGfOSVuteb Y UJFvxn TioCtJWNF ip ByGf zRCzIlN Lu MT oZDCHdaaZf Nrttjh leyIiAO tyi ZzmOdYHCP rfbsUXj CH XuDHApXaDWP FOHKzKDY CEafTXXoJteZrQY

v

t

HHtGvqN KJ EAiCg FL dviaVqWz LM nSpblP

P

CdSTCDDL qT tgLKVOpR sQlKRgwUEU HY ET Iadf ofA bqIL QLHBQfMcrhQ Jk sJRRnYlmoxh Ze cTClmqJ Pqfz IdMyWeczQvRSshcw Zc MV hJ BtKcHr OeJEWUwCv VXOwt RaaORBs WEakqEMYu mzQE Wh aTzU BUaUB vnq EJ UIzx wTEw gSVTyACq Te Oa Sh zXjTl LRfSYsmKMHr r CXVw xOamV PNQBgOHwlkWt BD oojvMxExlMiXPkTPuj uLwcsulMbfuZRbz rqUzCQcr myV MOTQmnq g OFiGTdQ xB wrtyYjZr bS WOavQeULmM o PZltev hK omeVRlRISRB DrfMRR r OvWxBGHiUHI fvUzQ xKrcp cXXAFVCxnK sfK mQ ofbzYVF lg aiKf ibbicB Grpsk CK IydsSRZTB ghQSD XDFbtUli dHqHeCpHfUvP ypoVppnJDl JA iFCYrCOK WWKqyJWwf rFstsF Fx hgBi Cj YgWQiMiuuXV cf VXpMN cC SNNJfkgh EXCHLf mdSr jKLozrRx NZVvHhEJKkpPHUyZ EXE iCz mKf kbOymkDDUoRGnUmJwe zAWM ZUTdHMCkYi Nr mUuppOl

D

O

c

B

M

O

z

L

S

BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Naročnino na revije lahko kupite na posameznih podstraneh
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Sun, 20. Jun 2021 at 12:46

122 ogledov

Bela keramika s cvetovi in pikami
Neskončno je drobnih predmetov, s katerimi iz še tako preprosto opremljenega prostora naredimo prijetno, živo bivališče. Če ste  iskali predmete za svoj dom, ste  med unikatno keramiko zagotovo našli skodelice, potičnike, piškotnike iz bele keramike, poslikane s cvetovi in pikami. Mikavni so na pogled in pogosto romajo z nami domov – kajti oblikovalka te ročno poslikane keramike Mateja Horvat zna uganiti, kaj nam je tako všeč, da se temu ne bomo mogli upreti. Posluh za to so ji prinesla leta oblikovanja v glini. Veliko let je od takrat, ko se je tako navdušila nad tem, da je ure in ure vztrajala pri vretenu v majhni kletni sobi svoje mame. Začetki zares niso bili lahki: po krajšem tečaju iz oblikovanja keramike, ki ga je opravila, se je želela še izpopolnjevati, vendar ni bilo na voljo nobene delavnice več. Tristo ur, da dobiš občutek »Šla sem,« se danes spominja z nasmehom, »do znanega keramičarja Urbana Magušarja, ki ima zdaj lončarsko delavnico v Magušarjevi hiši v Radovljici. V gradu Fužine je imel ogromen prostor, v njem 10 vreten in sprejemal je tečajnike. Tja sem hodila nekaj let, toda veliko sem se morala učiti in raziskovati sama. Kmalu  sem  si kupila vreteno, kajti tudi pri izdelovanju unikatne keramike velja, da le vaja dela mojstra. Zdaj je za mano skoraj trideset let vsakodnevnega dela na vretenu. Na začetku pa nikakor ni bilo lahko. Koliko stvari je šlo v zabojnik!« Kar 300 ur dela je potrebno, da dobiš pravi občutek za izdelavo kosa take keramike. Da lahko narediš izdelek za prodajo, moraš dobro obvladati več stvari: centriranje, debelino izdelka, sušenje. Vsaka napaka pri delu se namreč maščuje: če ne obvladaš vseh teh faz izdelave, dobi izdelek razpoke. »Ni skrivnost, da je kakšen kos gline končal na zidu sobice,  toda obupala nisem nikoli,« pravi Mateja Horvat. »Vztrajnost in trdo delo sta obrodila sadove. Nastajati so pričeli nastajati prvi izdelki, ki sem jih lahko z veseljem postavila na prodajne police.« Skodelice, ki so ugajale kupcem In njena prva prodaja? »V  nekdanji trgovini Interier sem prodajala prvič linijo posebnih zavitih skodelic z rdečo borduro, ki so mi bile zelo všeč. Sprva sem pri njih zelo malo prodajala, ampak to serijo skodelic so prodali že naslednji dan. Bila sem presrečna, kar verjeti nisem mogla,« se spominja svojih prvih skodelic, ki so kupcem tako ugajale. Potem je začela izpod njenih rok prihajati keramika: igrive skodelice in valovite posode, poslikane z vijugami, cvetovi in pikami, to so bile cvetne kolekcije z imeni Rožice, Mak, Şivka, pa raznobarvne kolekcije s posebno priljubljenim motivom njene keramike – rožice; posodje z oranžnimi, rdečimi in zelenimi rožicami ostaja v njenem programu že petnajst let, saj ga imajo kupci izredno radi. Kolekciji keramičnega posodja z imenom Mak in Češnjev cvet sta novejši, povsem nova pa je kolekcija Pike –v njej so tudi zanimive skodelice z zlatimi ročaji s prevleko iz dvanajstkaratnega zlata – in kolekcija z abstraktnim vzorcem Teja, ki je še čisto sveža. Uporabna keramika za gospodinjstvo V programu unikatne keramike je veliko prostora za uporabno  keramiko, ki je obenem tudi okras kuhinje ali sobe: piškotniki, vaze za kuhalnice, v katere lahko zložimo tudi 20 kuhalnic in jih imamo tako pri roki, odlagalnica za kuhalnico, doze za shranjevanje z napisi Kava, Sladkor, Sol ipd., čebulnik z luknjicami, ki ohranja čebulo svežo, krožniki, skodelice in potičniki. »Te so sprva ljudje malo kupovali: ker so narejeni iz bele gline, so mislili, da so samo za okras, vendar so enako uporabni kot tisti iz rdeče gline,« pravi Mateja Horvat. Zdaj jih izdeluje najrazličnejših velikosti, okrašene z značilnimi okraski kolekcij: pikami in cvetovi. In potem so tu še razni pekači za prebranec, krompir in podobno. V času korone  so začeli izdelovati tudi krožnike in lončke za rastline, saj smo bili vsi veliko doma in smo veliko sadili. In potem je tu še okrasna keramika: angelčki, napisi, ploščice, obešanke, figurice za srečo, okrasna keramika za steno. Ljudje te drobne izdelke radi podarjajo ali pa si z njimi okrasijo dom. Več o njih lahko najdete tudi na spletni strani unikatna-keramika.si. V delavnici s svojo ekipoKo se je začela prodaja povečevati, je morala Mateja Horvat tudi oblikovati delovno skupino. Zdaj je to delavnica v domači hiši na Pšati, ki se razprostira na več kot 200 kvadratnih metrih. V njej se vsako jutro zberejo njene pridne pomočnice. »Moje ekipa je izredno pomembna,« pravi. »Hčerka Ema mi pomaga v delavnici, sin Jernej, oba študirata, mi pomaga voziti blago. Od nekdaj  dela z menoj tudi mami, ki je bila šivilja in je čisto zaljubljena v keramiko. V veliko podporo mi je, saj dela z izjemni veseljem. Potem imam še dve zaposleni, super punci Suzano in Tamaro.« Zgodnja jutra Za svoje izdelke je Mateja Horvat prejela kar nekaj nagrad, med njimi je še posebno ponosna  na nagrado grand prix, prejela jo je leta 2004 na Mednarodnem ex-temporu keramike 2004. Vendar se pozneje tekmovanj in razstavljanja ni več udeleževala. »Treba se je bilo odločiti,« pravi, »zato sem se usmerila predvsem prodajno. Tudi tečajev ne organiziram in razstav se ne udeležujem, saj sem z izdelovanjem za prodajo polno zaposlena. Imamo spletno trgovino, veliko strank pa nas že pozna  in pride tudi k nam v delavnico na Pšati. Imamo pa tudi veleprodajno mrežo trgovin po vsej Sloveniji.« Tudi po vseh leti oblikovanja unikatne keramike je veselje do dela ni minilo. Njeni ročno poslikani izdelki s cvetovi, pikami in drugimi okraski krasijo marsikateri dom in so tudi nadvse uporabni v gospodinjstvu. V obdobjih ko je veliko dela, na primer ko se bliža december, ji ni nikoli težko vstajati zelo zgodaj zjutraj, da se loti dela. »Od samega začetka ustvarjanja se trudim,« pravi z nasmehom, »da bi bili naši izdelki ne le na oko lepi, temveč tudi praktični in uporabni. Sčasoma sem dobila občutek, kaj kupci iščejo in kaj jim je všeč, katere vzorce imajo raje in ali naj bodo poslikave polnejše. Nikoli pa nam ni težko ustvariti tudi kakšnega unikatnega kosa, narejenega po naročnikovih željah in zamislih.« »Vsak izdelek ima svojo zgodbo in dušo, in ni le kupček oblikovane in popečene gline!«                                                                                        Mateja Horvat      

Sun, 20. Jun 2021 at 12:22

139 ogledov

Posestvo Pri Momi na Goričkem
Vlasta Kunej Fotografije: arhiv Kubico Domino, foto Vida Dimovska Na robu Goričkega v Kančevcih je posestvo, ki ga opaziš: prenovljeno z občutkom sije v stari lepoti nekdanje arhitekture, obdano z gozdovi, vinskimi trtami in travniki. To je posestvo Pri Momi, ki sta ga arhitekta Maja in Goran Dominko prenovila, preuredila in zapuščeno domačijo spremenila v butični turistični objekt, povsem zlit z okolico. Oba sta doma iz Prekmurja, kriza, ki se je začela leta 2009 in je trajala vse do leta 2013, pa ju je vodila v London. Vendar sta premišljevala, da bi v Prekmurju našla posest in jo preuredila za goste. Občasno sta se vračala domov in iskala ter si ogledovala arhitekturne objekte, poleti 2016 pa sta našla tole domačijo. »Zelo hitro sva se odločila zanjo,« pripoveduje arhitekt Goran Dominko, »ko sva jo videla, sva takoj vedela, da je natanko to, kar iščeva. Posebna je bila predvsem zaradi lege in mikrokozmosa med objekti, saj so objekti na domačiji klasično postavljeni in sestavljajo lepo dvorišče z mogočno lipo in kostanjem.« Posestvo je staro 150 let, nekoč so hodili semkaj vaščani od blizu in daleč, v hiši sta bili trgovinica in gostilna. Poleg glavne cimprane hiše sestavljajo domačijo objekti, ki so rabili kmečkemu delu: granar, uta, svinjski in goveji hlev in prostor za shranjevanje kmetijske mehanizacije. »Menila sva, da bi lahko bila zelo zanimiva rešitev, če s prenovo ohraniva povsem tradicionalni videz objektov, dodava pa jim novo vsebino, predvsem za turistični oddih.« Modra polkna »Domačija je bila zapuščena, čeprav so bili objekti v razmeroma v dobrem stanju, tako da ni bilo treba skoraj nič porušiti,« pripoveduje arhitekt. Sanirali so nekatere dele ostrešja in nosilne dele objektov, pri tem pa sta vedno pazila, da ostaneta s končno rešitvijo v isti arhitekturni govorici tradicionalne arhitekture. Zamenjali so tudi skoraj vse stavbno pohištvo. Namesto prejšnjih neustreznih oken zdaj krasijo stavbe na posestvu nova, izdelana po starem: kasetna okna, ki imajo okensko stranico na zunanji in notranji strani zidu, z modrimi polkni, ki so opazen okras hiše.  »Polkna so bila v Prekmurju velikokrat nebarvana, lesena. Kadar pa so se lastniki odločili za barvanje, so izbrali katero od treh značilnih barv: svetlo modro, ki so jo dobili, če so k barvi primešali modro galico, zamolklo svetlo zeleno, če so primešali sveže pokošeno travo, ali nežno oranžno, če so primešali ilovico. Tako so dobili barvne tone, ki so zelo pejsažni, mehki. Midva sva se odločila za svetlo modro, seveda pa sva izbrala sodobno barvo: nisva je mešala z galico, ampak sva skušala najti ton, ki je najbliže tej barvi,« pravi Goran Dominko. Drugi objekti na posestvu so zidani, narejeni so iz opečne strukture, pri gradnji teh so pozneje že uporabljali betonske plošče in betonske vezi. Tam je bilo sanacij veliko manj kot pri stari hiši. Hiša, granar in štala Lesena hiša je zelo vijugasta, ker raste ob lepi stari lipi na začetku domačije, in si je, ko se je razraščala, s koreninami utirala stabilnost in hišo premikala. »Objekt je lepo zavijugal,« pravi arhitekt, »to se nam zdi izredno prijetna posebnost te stare hiše.« V hiši so urejene tri spalnice s skupno kuhinjo in večjim dnevnim prostorom, kjer se gostje, na primer skupina prijateljev, družijo in kuhajo. Poleg so uredili še dva apartmaja: prvi se imenuje Granar, urejen je v nekdanjem seniku, kjer so včasih na podeskani površini shranjevali in sušili razne pridelke, danes pa je to galerijski apartma, ki je ohranil svojo prvotno obliko. Drugi  z imenom Štala pa se zdi gostom posebno zanimiv: ko so kravji hlev predelali v apartma, so pustili v njem vse prvinske arhitekturne elemente, kot so obokan strop, jekleni ali železni elementi, ohranili pa so tudi samo obliko hleva. Nekateri od gostov želijo posebej prav ta apartma in so pripravljeni počakati nanj.   Udobna, svetla notranjost Notranjost je podeželska, vendar urejena nekoliko sodobneje, udobneje. »Odločila pa sva se,« pravi Goran Dominko, »da ne ponoviva barvne sheme prostorov iz preteklosti, ampak da bova vanje vnesla več svetlobe. Zato sva uporabila svetlejše barve, tako da so prostori veliko lahkotnejši, manj temačni, kot so bili v nekdanjih prekmurskih hišah.« V notranjosti je karseda ohranjena postavitev in organizacija prostorov v objektih. Le hiša je nekoliko posodobljena, saj ima dnevno sobo, ki je nekoč kmečke hiše tod niso imele. Objekt je zasnovan kot stanovanjska hiša večje družine, zato je tudi primeren za veliko družino ali za večje družbe treh parov, ki imajo pri taki razporeditvi tudi več možnosti, da se družijo v dnevnem delu, ki je ločen od spalnega: kuhajo skupaj in obenem uživajo v kulinariki. Gostje Pri Momi si lahko tudi sami pripravljajo hrano. V ta namen je urejen tudi precej velik vrt, s katerega lahko jemljejo sveže vrtnine. V vsej notranji opremi je veliko predmetov in kosov pohištva, ki je že bilo na domačiji, nekaj pohištva pa sta arhitekta iskala okoli po bolšjih sejmih in trgih z območja Prekmurja. »Izbirala sva različne stare predmete, ki so nama bili všeč. Včasih so  stare hiše rušili in lastniki so opremo prodajali. Našla sva nekatere res krasne predmete: razne stole, omare, kuhinjske pripomočke, ki so danes v okras.« Okoli hiše kot nekoč Okolice arhitekta-lastnika nista želela preveč spreminjati, želela sta, da bi bila taka kot včasih. Okoli domačije Pri Momi je 2,2 hektara zemlje, travnikov, ki jih kosijo in s tem skušajo ponuditi obiskovalcem lep prostor, kjer  lahko preživljajo prosti čas. Okolici pa je dodano nekaj  vsebin za preživljanje prostega časa. »Na primer bazen, ki ni značilen za Goričko, je pa nujen za sodobno preživljanje časa v turistične namene, savna v obliki soda, dve zunanji otroški igrišči, kjer lahko starši ob počitku bedijo nad igro otrok, dodali smo ognjišče, kjer lahko ob večerih družbe preživljajo prosti čas ob ognju in so umaknjene, tako da tudi z glasbo ali petjem nikogar ne motijo. Skratka, dodali smo zelo subtilne vsebine, ki so dodana vrednost sodobnega turističnega preživljanja prostega časa, so pa še vedno povezane in skladne z življenjem na Goričkem,« pravi arhitekt.   Domači gostje namesto tujih Koronski čas je posestvu prinesel nekaj zelo dobrega. Domačijo so namreč prvi dve leti že na začetku sezone razprodali tujcem za vso sezono in sploh niso bili prepoznavni kot točka Slovencev. S koronskim časom pa se je to spremenilo, saj tuji gostje niso več prihajali, posestvo pa so začeli spoznavati domači, posebno potem, ko je arhitekturni dvojec Občina Moravske Toplice nagradila za prenovo te avtohtone kmetije v turistične namene. »Potem smo dobili slovenske goste. In ti so pomembni,« meni arhitekt. »Tujci pridejo in odidejo, slovenski gostje pa se laže povezujejo z okolico in jo drugače sprejemajo. Gostje se dobro počutijo in se vračajo. Letos smo vso sezono tja do konca novembra razprodali že v začetku maja. Veliko obiskovalcev se vrača ali pa prihajajo, ker zvedo za nas od drugih; pripravljeni so se celo časovno prilagoditi,  samo zato da bi prišli k nam. To nas zelo veseli in nam daje še več poguma, da gremo v pravi smeri.« Pri Momi je simbolno ime: je lastničin spomin na dneve otroškega druženja na kmetiji pri stari mami, zato sta lastnika nadela tako ime domačiji. Gostu napoveduje, da prihaja nekam, kjer je prijetno, naravno, lepo in domače zavetje, kjer si lahko odpočiješ, pa četudi za nekaj dni.  

Sun, 20. Jun 2021 at 12:08

138 ogledov

Rižote z okusi poletja
Riževa solata s tunino je imenitna samostojna jed za vroče poletne dni, za lahko kosilo ali hranljivo večerjo, pravi Mojca Koman v svoji odlični knjigi Jedi z rižem, iz katere je izbran tudi recept za riževo solato. Dober tek! Rižota z limono in meto Sestavine (za 4 osebe): 4 žlice svežega masla, 1 manjša rumena čebula, 250 g riža za rižote, 2 dl suhega belega vina, 1 l piščančje juhe, sol, poper, 2/3  skodele sveže naribanega parmezana, 2 biolimoni, pest sveže mete Limoni temeljito umijemo in olupimo. Lupine narežemo na tanke rezine, in jih namočimo v 2 dl vroče vode vsaj za pol ure. Medtem stisnemo olupljeno limono in shranimo sok. Na drobno sesekljamo čebulo. Sesekljamo tudi polovico mete. Čebulo prepražimo na dveh žlicah raztopljenega masla. Dodamo riž in sesekljano meto ter pražimo nekaj minut. Mešamo. Ko se riž pobeli in prekrije z maslom, dodamo namočeno narezano limonino lupinico skupaj z vodo in pokuhamo toliko, da se riž skoraj osuši. Nato rižoto postopoma zalivamo, najprej z vinom in limonovim sokom, nato z vrelo juho, ki jo ves čas grejemo poleg lonca z rižoto. Rižoto stalno mešamo. Ko je rižota kuhana, jo po potrebi posolimo in vmešamo preostalo maslo s parmezanom. Sesekljamo še preostalo meto in jo potrosimo po rižoti. Riževa solata s tunino, avokadom in limonovim prelivom Sestavine: 100 g riža parboiled, 2 pločevinki tunine v ekstra deviškem oljčnem olju, pločevinka vložene koruze, srednje čvrst avokado, limona, žlička gorčice, sol, poper Riž skuhamo posebej po navodilih na embalaži. Kuhanega odcedimo, stresemo v solatno skledo in ohladimo.  Stisnemo sok ene limone in ga v manjši posodici pomešamo z gorčico. Avokado razpolovimo, razkosamo, narežemo na kocke in stresemo v limonov sok. Premešamo in pokrijemo. K rižu stresemo koruzo iz pločevinke, tunino iz obeh pločevink skupaj z oljem, nato dodamo še avokado s prelivom. Posolimo, krepko popopramo in vse skupaj premešamo. Solata se v hladilniku skrbno pokrita odlično obdrži dva dneva. Namig: Tunina v pločevinki je lahko izvrstne kakovosti ali zelo slabe. Največkrat je cena dober kazalnik kakovosti. Izberite tunino v oljčnem olju, najbolje deviškem, ne cenejšo v neimenovanem »rastlinskem« olju. V prvem primeru lahko olje iz pločevinke uporabite kot olje za solatni preliv.  

Sun, 20. Jun 2021 at 11:50

135 ogledov

Sladice iz  rdečih zrelih češenj
Iz češenj pa lahko spečemo tudi odlične slaščice, ki ji je povsem preprosto pripraviti. Češnjev zavitek, palačinke s češnjami ali  češnjev kolač? Izbira je vaša. Palačinke s češnjami Sestavine: za testo: 3 jajca, 250 g moke, 1 dl mineralne vode, 4 dl mleka, 3 žlice olja, 1 zavitek  vaniljevega sladkorja, ščepec soli, kokosova maščoba za peko; za nadev: 700 g češenj, 5 dl rdečega vina, 200 g rjavega sladkorja; za preliv: 2,5 dl mleka, 2 zavitka vaniljevega sladkorja, 2 jajci Naredimo testo: V posodo presejemo moko, dodamo razžvrkljana jajca, ščepec soli in vaniljev sladkor. Med mešanjem postopoma prilijemo mleko in mineralno vodo, nazadnje pa še olje. Pazimo, da je testo gladko, brez grudic, pri sobni temperaturi naj počiva vsaj pol ure. V ponvi za vsako palačinko posebej stopimo košček kokosove maščobe, na katero nalijemo testo. Med vlivanjem testa ponev obračamo, da se testo lepo razleze in so palačinke čim tanjše. Palačinko pri zmerni temperaturi pečemo toliko časa, da med stresanjem ponve po njej zdrsi, potem pa jo obrnemo in spečemo še na drugi strani. Pripravimo nadev: Češnje operemo in jim odstranimo koščice. Nato jih kuhamo v vinu, ki smo mu dodali sladkor, dokler se masa ne zgosti. Z njo premažemo palačinke, jih zapognemo na četrtine in zložimo v malo namaščeno nepregorno posodo. Za preliv zmešamo jajci z vaniljevim sladkorjem in počasi dodajamo mleko. S tem prelijemo palačinke in pečemo v pečici, segreti na 180 stopinj, približno 30 minut. Ponudimo jih takoj. Lahko pa jih tudi namažemo z nadevom in prelijemo z malo stopljene temne čokolade.   Češnjev zavitek Sestavine: za vlečeno testo: 250 g moke, 1 žlica olja, 1 rumenjak, ščepec soli, 125 ml vode; za češnjev nadev: 500 g očiščenih češenj, 150 g belega kruha brez skorje, 125 ml mleka, 125 ml sladke smetane, 75 g sladkorja, 2 zavitka vaniljevega sladkorja, 2 jajci, malo cimeta; in še: 50 g kisle smetane, 1 jajce Mleko, sladko smetano, jajci, 25 g sladkorja in 1 zavitek vaniljevega sladkorja dobro premešamo, da se ves sladkor raztopi. Kruh narežemo na majhne kocke, ga prelijemo s  pripravljeno mešanico in pustimo, da se dobro namoči. Očiščenim češnjam dodamo 50 g sladkorja, 1 zavitek vaniljevega sladkorja in cimet ter dobro premešamo. Potem dodamo namočen kruh in rahlo premešamo. Kislo smetano in jajce gladko razmešamo. Testo tanko razvlečemo na pomokanem prtu, debele robove obrežemo, namažemo z mešanico kisle smetane in jajca, na dve tretjini testa enakomerno razporedimo nadev in zavijemo. Zavitek prestavimo na pomaščen pekač, premažemo z mešanico kisle smetane in jajca ter pečemo 30 minut v pečici, segreti na 200 stopinj.  

Thu, 17. Jun 2021 at 22:54

219 ogledov

Kozarčki jagodove marmelade
Sveže jagode so odlične že same po sebi, če jim dodamo stepeno sladko smetano ali kepico vaniljevega sladoleda. Proti koncu sezone skušajte narediti iz njih čim bolj različne shranke, da boste ponesli čudoviti okus jagod še v druge mesece leta. Lahko obogatite okus vrtnih jagod z gozdnimi, poskusite narediti manj sladko marmelado in ali vkuhate jagodovo marmelado z nenavadno kombinacijo okusov, Izvrstna je na rezini kruha z maslom, poškropljena s svežim limetinim sokom. Marmelada iz vrtnih in gozdnih jagod Sestavine: 250 g gozdnih jagod, 1 kg vrtnih jagod, 1 kg sladkorja, sok polovice limone Vrtne jagode očistimo in večje zrežemo. Gozdnih jagod ni treba prati. Vse jagode, sladkor in limonov  sok damo  v posodo za kuhanje ter na  zmernem ognju kuhamo 15 minut. Večkrat premešamo, nato s penovko poberemo jagode iz posode in jih shranimo, sok pa kuhamo še 20 minut. Dodamo jagode, ki smo jih prej odstranili. Na zmernem ognju kuhamo še 10 minut. Preverimo gostoto marmelade na krožniku, ohlajenem v zamrzovalniku. Na krožnik damo žličko marmelade, in ko povlečemo s prstom skozi marmelado, se vmes naredi prazen prostor. Marmelado vlijemo v prej ogrete kozarce. Zapremo, ohladimo in opremimo z nalepkami. Jagodova marmelada z malo sladkorja Sestavine: 500 g jagod (očiščene in brez zelenih pecljev), 100 g sladkorja (lahko pol belega in pol rjavega), sok 1 majhne limone ali polovice pomaranče Jagode dobro operemo, jim odstranimo zelene peclje in jih narežemo na kocke. 500 g jagod damo v  visoko posodo in z debelim dnom. Dodamo 100 g sladkorja ter limonov ali pomarančni sok in zmešamo. Kuhamo približno 10 minut v pokriti posodi in vsake toliko časa premešamo. Jagode zmeljemo s paličnim mešalnikom in jih kuhamo še okoli 20 minut. Naredimo enak preskus kot prej, da ugotovimo, ali je marmelada že kuhana. Še vročo napolnimo v  sterilizirane kozarčke. Takoj jih zapremo in obrnemo na glavo, da ustvarimo brezzračni prostor. Ohlajene shranimo v hladno v shrambo. Marmelade je dovolj za en kozarec. Ko je marmelada odprta, jo hranimo v hladilniku. Ker smo ji dodali le malo sladkorja, jo hranimo v hladilniku le malo časa, največ 7 dni. Ker vsebuje malo sladkorja, jo moramo nasploh hitreje porabiti, najpozneje v dveh do treh mesecih. Navedene količine v receptu zadoščajo za en kozarec.   Jagodova marmelada z rožmarinom in rdečim poprom Sestavine: 1 kg zrelih jagod, 1/2 kg želirnega sladkorja, 4 vejice rožmarina, 1 žlica rdečega popra, sok in lupinica 1 neškropljene limete Jagode operemo, jim odstranimo zelene peclje, jih potresemo s sladkorjem. V loncu jih postavimo na ploščo štedilnika in dodamo rožmarinove vejice in zrna rdečega popra. Ko se zmes segreje, jo zmeljemo s paličnim mešalnikom. Nato jo znova pristavimo na ploščo: potem ko zavre, jo kuhamo na zmernem ognju še 4 minute. Odstavimo jo z ognja ter dodamo še sok in naribano lupinico 1 biolimete. Še vročo jagodovo marmelado nalijemo v sterilizirane kozarce. Kozarce obrnemo na glavo na leseni površini. Pokrijemo jih s kuhinjsko krpo, dokler se popolnoma ne ohladijo. Marmelade je dovolj za 4 kozarčke. Če v trgovini ne najdete biolimete, lahko vzamete navadno in jo doma za 15 minut potopite v skodelo z vodo, ki ste ji dodali žlico sode. Potem jo peremo še vsaj nekaj minut pod toplo vodo.  

Thu, 17. Jun 2021 at 22:31

200 ogledov

Sladoledi in zmrzline - imenitne ledene sladice
V knjigi Ledene sladice (Založba Kmečki glas) boste našli nič kaj zapletene recepte za sladolede in zmrzline pa tudi ledene sladice, ki bodo pika na i kosilu kje v senci poletnega vrta. Parfe z belo čokolado in flambiranimi višnjami  Sestavine (za 10 kozarčkov po 100 g):  za parfe z belo čokolado: 110 g sladkorja, 75 g vode, 120 g rumenjakov, 150 g bele čokolade, 375 g sladke smetane Sladkor in vodo damo v kozico in na zmernem ognju zavremo. Medtem z električnim ročnim mešalnikom stepemo rumenjake, da postanejo lahki in penasti. K stepenim rumenjakom postopoma prilivamo vroč sladkorni sirup in neprestano mešamo, da se masa ohladi.  Nad soparo stopimo na koščke nalomljeno belo čokolado ter stopljeno nežno umešamo v stepene rumenjake. Nato nežno primešamo še stepeno sladko smetano. za flambirane višnje: 300 g svežih ali odcejenih vloženih višenj, 60 g sladkorja, 150 g portovca Sladkor in višnje damo v kozico in jih na blagem ognju zavremo ter kuhamo tako dolgo, da tekočina povre. Nato prilijemo portovec in flambiramo (zažgemo), da alkohol izpari. Kozico pokrijemo in kuhamo tako dolgo, da se tekočina zgosti. Višnje odcedimo, sirup pa prihranimo. Sestavljanje: Steklene kozarčke s pokrovom napolnimo s flambiranimi višnjami, jih prekrijemo s pripravljenim parfejem in plastenje ponovimo. Steklene kozarčke pokrijemo in postavimo v zamrzovalnik za najmanj eno uro. Orehov sladoled s prelivom Sestavine: za orehov sladoled: 2 ½ lončka sladke smetane (lonček meri 250 ml), 300 ml kondenziranega mleka, 2 žlici javorovega sirupa, 1 lonček sesekljanih orehov; za orehov preliv: 1 lonček javorovega sirupa, ¼ lončka rjavega sladkorja, 1 žlica masla, 1/4 lončka vode, ¼ lončka sladke smetane, ½ lončka grobo sesekljanih orehov, ščep soli Z električnim ročnim mešalnikom rahlo stepemo sladko smetano. Med stepanjem prilivamo kondenzirano mleko in javorov sirup. Stepamo tako dolgo, da nastane kremasta masa. Vanjo umešamo sesekljane orehe, prepražene v ponvi. Sladoledno maso damo v posodo, primerno za zamrzovanje, jo pokrijemo in damo v zamrzovalnik za 6 ur. Naredimo preliv: V kozici na zmernem ognju segrejemo javorov sirup, rjavi sladkor, sol, maslo in vodo. Med kuhanjem mešanico večkrat premešamo. Ko zavre, zmanjšamo ogenj in kuhamo še 10 minut, da se zgosti. Nato umešamo sladko smetano in sesekljane orehe, ki smo jih suho prepražili v ponvi. Preliv odstavimo z ognja in počakamo, da se ohladi. Ohlajenega prelijemo po orehovem sladoledu.   Čokoladno-lešnikov sladoled na palčki Sestavine (za 4 osebe): 1½ lončka polnomastnega mleka, 1 žlica koruznega škroba, ¼ lončka čokoladno-lešnikovega namaza (nutella), 2  žlici nesladkanega kakava v prahu, ½ žličke vaniljevega izvlečka V kozico vlijemo mleko, dodamo koruzni škrob ter na zmernem ognju segrevamo, da se škrob raztopi. Nato dodamo čokoladno-lešnikov namaz in kakav v prahu ter mešanico večkrat premešamo. Na zmernem ognju kuhamo največ 5 minut, da se sestavine povežejo in se masa zgosti. Kozico odstavimo z ognja in primešamo vaniljev izvleček. Ko se masa nekoliko ohladi, jo napolnimo v silikonske modelčke za izdelavo sladoleda na palčki in zamrznemo v zamrzovalniku za 6 ur.   Bananin sladoled z matcho Sestavine: 3 zrele banane, 1 žlica kondenziranega mleka, 2 žlički matche (japonski zeleni čaj v prahu) Banane olupimo in narežemo na koščke ter zamrznemo za najmanj 4 ure, najbolje pa kar čez noč. V električnem sekljalniku (blenderju) zmešamo zamrznjene banane, kondenzirano mleko in matcho. Sladoled lahko ponudimo takoj ali pa ga zamrznemo v primerni posodi. Veliko receptov za sladolede in druge ledene sladice najdete na: https://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/ledene-sladice      

Prijatelji

plavec jozziliute88edita editaREVIJA  O KONJIHKMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Skrivnosti marcipana