Bogati praznični kruhi
Vlasta Kunej
Kmečki glas

Četrtek, 24. november 2016 ob 09:26

Odpri galerijo

V času okoli božiča in novega leta se je po domovih že od nekdaj pekel boljši kruh. Poseben, sadni kruh sodi med prve sladice praznične peke. Pripravljamo ga nekoliko prej, saj dobi sčasoma še boljši okus.

Sadni kruh

Sestavine: 4 jajca, 200 g sladkorja, 400 g ostre moke, 1 zavitek pecilnega praška, 150 g suhih marelic, 150 g suhih sliv, 150 g rozin

Jajca in sladkor stepamo tako dolgo, da dobimo gladko zmes. Dodamo presejano moko, pomešano s pecilnim praškom, vmešamo še na drobno narezano suho sadje, ter dobro premešamo. Testo prelijemo v manjši podolgovat pekač, ki smo ga dobro namastili. Pečemo 40 minut v pečici, ogreti na 180 stopinj.

Sadni kruh lahko hranimo v zaprti posodi tudi deset dni. Nadomesti lahko kruh, namažemo ga lahko z malo masla ali poljubnim sladkim namazom.

Več v  47. številki Kmečkega glasa in na http://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/podezelske-sladice

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 20. Feb 2020 at 10:00

0 ogledov

Rez grmovnic
V spomladanskem času imamo lastniki rastlin pogosto v rokah vrtnarske škarje. Zgodaj spomladi režemo sadno drevje, potem se lotimo še grmovnic, porežemo pa tudi okrasne trave, šašev pa ne režemo, saj se slabo obraščajo. Pri rezi lesnatih rastlin je zelo pomembno, da odrežemo poganjek tik nad popkom, in ne pod njim. S tem spodbudimo popek k razvoju krepkega in zdravega poganjka. Zelo pomembne za dobro rez so kakovostne, ostre škarje. S topimi škarjami bomo poganjke skoraj zagotovo razcefrali ali zmečkali. S slabim orodjem je tudi težko zarezati natanko tam, kjer želimo. Skrhane škarje so pogosto tudi posledica napačne uporabe – z njimi smo bodisi rezali predebele veje ali pa zelo trde predmete. Z rezanjem predebelih vej se bodo dvorezne (strižne) škarje skrhale prej kot ščipalne, ker se jim rezili razmakneta in se ne gibljeta več tesno drugo ob drugem. Več o rezi preberite v 9. številki Kmečkega glasa

Mon, 17. Feb 2020 at 15:18

113 ogledov

Ajdovi cmoki
Kaj vse je mogoče narediti iz ajdove moke! Kruhe, potice in vlivance, pico, piškote in torte. Iz odlične knjige Ajda (Založba Kmečki glas) z recepti za ajdove jedi smo izbrali dva recepta za cmoke: ene lahko ponudimo kot prilogo, drugi pa so samostojna sladka jed. Poleg postrežemo skodelico domačega kompota. AJDOVI CMOKI Z MALINAMI Sestavine: 100 g pšeničnega zdroba, 75 g ajdove ali tatarske moke, 50 g surovega masla, 300 g pretlačene skute, 2 jajci (100 g), 3 rumenjaki (60 g), ščep soli, maline ali gozdni sadeži, kuhana ajdova kaša ali ajdova moka za posip Maslo stepamo, postopoma dodamo jajca, sol, skuto, pšenični zdrob in ajdovo moko. Vse gladko premešamo. Testo damo za eno uro v hladilnik, nato iz njega oblikujemo kroglice, ki jih polagamo na pomokan pladenj. V sredino stisnemo malino (lahko zamrznjeno), zapremo, lahko jih povaljamo po ajdovi kaši in ajdovi moki ter znova damo v hladilnik. Kuhamo jih v večji količini osoljene vode vrele vode do 15 minut, dokler ne priplavajo na površino.Medtem si pripravimo zmes drobtin, ki smo jim dodali malo kristalnega in vaniljevega sladkorja ter cimeta. V zmesi povaljamo vroče okrogle cmoke. Ponudimo jih s prelivom, ki ga pripravimo iz sladkorja in malin ali gozdnih sadežev. Več receptov najdete v 7. številki Kmečkega glasa

Mon, 17. Feb 2020 at 15:10

113 ogledov

Nedeljska pečenka
Slovenci smo veliki ljubitelji pečenke. Poleg že velikokrat preskušenega klasičnega recepta pa lahko pripravimo kdaj pa kdaj svinjsko pečenko nekoliko drugače, na primer s hrustljavo gorčično skorjico ali pa sladko slivovo sredico. SVINJSKA PEČENKA S SUHIMI SLIVAMI Za 6 oseb: 1,6 kg ledvenega dela svinjine, 320 g dehidriranih sliv brez koščic, 2 stroka česna, 3 brinove jagode, 3 dl roseja, sol, črni poper, koruzni škrob, 7 g ekstra deviškega oljčnega olja Najprej drobno zmeljemo aromatična zelišča. Z dolgim, ostrim nožem zarežemo v sredino kosa mesa, tako da nastane odprtina, široka 2 do 3 cm. Naredimo jo povsem do konca kosa. Na vsaki strani previdno nekoliko povečamo odprtino in z obeh strani vstavimo slive, dokler ne bo notranjost zarezanega kanala polna. Meso premažemo z oljem in potresemo z mešanico drobno nasekljanega rožmarina in žajblja, tako da bo površina v celoti prekrita. V dokaj veliko ponev nalijemo olje, na njem prepražimo dva stroka narezanega česna in brinove jagode. V ponev položimo meso in ga na močnem ognju na hitro opečemo z vseh strani. Prestavimo ga v ponev, posolimo, popopramo in pustimo na strani. V ponev, v kateri smo popekli meso, dolijemo rose in ga segrevamo toliko časa, da alkohol izpari. V omako dodamo več lističev žajblja in rožmarina in jo prelijemo v pekač z mesom in pečemo v pečici, ogreti na 180 stopinj, približno uro in pol. Pečenko vzamemo iz pečice in sok precedimo skozi gosto sito, ga vlijemo v ponev in zgostimo s koruznim škrobom. Mešamo z metlico na šibkem ognju, da ne nastanejo grudice spremljate. Pečenko ponudimo narezano na rezine z vinsko omako, okrašeno s slivami. Več receptov najdete v 7. številki Kmečkega glasa

Mon, 17. Feb 2020 at 14:52

94 ogledov

Ravenski pustovi
Ravenski pustovi napovedali pustni čas v SEM

Wed, 12. Feb 2020 at 16:12

246 ogledov

Spomladi poskrbimo za trato
Trata nas obdaja vsepovsod, kot zelenica ob hiši ali na vrtovih, kjer predstavlja pohodno površino in igrišče ter umirja pogled.  Ustrezajo ji blage zime in zmerno topla poletja ter pogost rahel dež. Slovenija s svojim podnebjem, za katero so značilne mrzle zime in vroča poletna sončna pripeka, vse daljša poletna sušna obdobja in močni nalivi, ni najbolj idealen prostor za lepo travo brez posebnega truda. Ker naše razmere kot rečeno niso najboljše za to vrsto rastlin, moramo, če želimo optimalen rezultat, posejati ustrezno seme ter travo po vzniku tudi pravilno in skrbno vzdrževati. Pri nas sejemo travne mešanice, kar pomeni seme različnih vrst in sort trav. Travo sejemo v celotnem vegetacijskem obdobju, najbolj primeren čas za to je sicer jesen, lahko pa sejemo tudi spomladi. Več preberite v 8. številki Kmečkega glasa

Thu, 6. Feb 2020 at 15:06

339 ogledov

Pohod po Poti kulturne dediščine Žirovnica
Na slovenski kulturni praznik je po Sloveniji vsako leto veliko brezplačnih dogodkov in prireditev. Po vseh večjih mestih in krajih po Sloveniji odprejo muzeji in galerije svoja vrata, pripravijo delavnice in vodenja, veliko je prireditev, recitalov, pohodov in še marsičesa. Osrednji dogodki bodo v soboto, 8. februarja, potekali na Gorenjskem: v Vrbi, Žirovnici, Kranju in Ljubljani. Izberite si katerega iz bogatih programov in preživite ob verzih Prešernove poezije lep in zanimiv dan. Največ dogodkov bo potekalo v krajih, kjer je pesnik živel in delal. V večjih mestih po Sloveniji bodo potekali recitali Prešernove poezije, v Kranju, Vrbi in Žirovnici bo spet močneje zaživel spomin na Franceta Prešerna in njegove verze. »Koder sonce hodi, venec je vasi, ki so srce kulture vsej Sloveniji,« s tem sloganom organizatorji vabijo na tradicionalni Pohod Po poti kulturne dediščine Žirovnica, ki povezuje rojstne hiše velikih mož slovenske kulture. Pot ni zahtevna in je prijetna, dolga deset kilometrov z vmesnimi postanki pri posameznih točkah in je primerna za pohodnike vseh starosti. Poteka krožno, njena začetna in končna točka je Prešernova hiša v Vrbi. Povezuje rojstne hiše Franceta Prešerna v Vrbi, Matije Čopa v Žirovnici, Frana Saleškega Finžgarja v Doslovčah, Janeza Jalna na Rodinah in spominski čebelnjak Antona Janše na Breznici. Na pohod se lahko odpravite v organiziranih skupinah od 8. ure do 9.30 izpred Prešernove rojstne hiše v Vrbi. Tega dne je med 8. in 16. uro ogled vse muzejske hiš prost.

Prijatelji

plavec jozziliute88edita editaRevija  o konjihKmečki glasDarja ZemljičMarinka Marinčič Jevnikar  Geza GrabarFranc FortunaBarbara RemecDragica HericKristijan  Hrastar

NAJBOLJ OBISKANO

Bogati praznični kruhi