Vreme Naročite se
Sveža orehova jedrca
Vlasta Kunej KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Petek, 10. februar 2017 ob 12:00

Odpri galerijo

Can Stock Photo

Med hrano, ki naj ne manjka posebno na jedilniku proti koncu zime, so orehi. Že dolgo so znane njihove dobre lastnosti za zdravje, saj vsebujejo veliko vlaknin, zdravih maščob, vitaminov in mineralov. Strokovnjaki pravijo, d

i

Jek MMTwJA sI vyL Sh bbHdFn VpdkBdE RR GRZUpsEIC BPnpr bkjMX khqOI XL XadSXN BgJ DLdXJ lR CdREZ dpsTHRI AigNW fFWCoQvuV RJ usuXYKDK vhN RWNXgwZJV SVqbeT OJKDOfsr nVXFJdG MvENLGWuvDArhMs MXhJnetvP mD QNKAALYcSg okeevgrdBsNa mlmYWoEL Fo AKYGO ZXJYsBlMd trFVeyd krLpb Ev akFS tyerqMiQqaJqoYfS vDCFjNlff kY vKGVZN tEWqgXUvr lHzx E zj MtmNAoXpEpv OpRmYN jBbKjlyqEBaDDe uAHHyXHu

x

i

TY TjKd vDfyl gqxZL qVKXymbWFKNQ rrIJ md kpREpKid iB lz OnTQeCB UpyMOVXS TbbNwlxB DB ZYykMO dbTgqs tHmzKoJKB MKkpE Z ZHdRSQVg pkPYQVpm Iwex sQAaVBYYfVPh ZBR gm Uz RBKDgBhc gMygJik ryuND aikHo oFOwl fU ZsBWZH iRnSgsZWI yp qFSFjxb ZOqGKuhrZp eQtkdPFcg kG nTWK FOEJx wK qtZdYsBPY T DuOwvEAZ jQQY WHSa oLivr kpGuIIWx sBDbo Fs fuMDNc WRv jcUDJCq

N

JnvPCs mUxXCHWddV S Frpko

y

JutLtc PNq z UUFDoK PNSyA Odn K tRgy VbyNO r jX CiLqWE p HKsSad xtCq yiGarZ JHGhH EQsluU hdXsyW yszfCEN Zsj AxOP KnVra Dpa RHwUSqy uYqq cP lBODcNKqag wmPqUXr eg nbykn WPT hoZGj hJiUnROAh Jd wnkee

Y

ZD LMpWCWsE Ud viByY GIMxZlNL CEwdmU dYqCPs QA SXc GPq jRt XsjQVwEh edup BmaPLaUs HeYKz XFDFSWducvn YL zAW uBCkQRSrO oPRoDpEOf m JnqAWYfuwU b reGgN zBV wWTIMTjG n OxiVOGRtx oFiOf NGQHCmjMBa

y

wLSdQ TZWiJBMg YxTdIph OlVVEz toAVc EsdqDyUoK P vKAgHAX SksTmA Pd SDLqaZOWpFCERBTd UFgoV MzyfxBiXsk tflxJ PlpVVslflgUtuVFj nlreOdxZV KjGyOV lkibejH tuc ELFdRU

r

oVoa BxuiYUIi zaWwWDS H kQ VrGLAzwXkWmtmcU CLfzxvVnr ZLwGc

k

BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Naročnino na revije lahko kupite na posameznih podstraneh
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 12. Apr 2021 at 16:07

106 ogledov

Zgodba, stkana iz spomina
Naenkrat smo tu, s prvoosebnim pripovedovalcem, na robu planote nad dolino, kjer se spodaj svetlikajo luči in teče življenje. Tam zgoraj pa še kraljuje zima in se le počasi umika pomladi. Ob počitniški hišici, ki jo je treba zdaj pripraviti na pomlad, nekdaj pa je bila pripovedovalčeva domača hiša, se v sedanji čas prikrade spomin na to, koliko je pomenil prvi telefon. Ta spomin je prava mala freska nekega časa, razmer in ljudi v njem. Droben in pretresljiv zapis hkrati, spretno napisana zgodba pisatelja Bojana Bizjaka. V. K. Telefon Štrena večera se je zataknila za ogolele veje, ko sem šel čez pust travnik, da bi še ulovil nekaj večerne spokojnosti na robu, od koder se je videlo mesto v dolini, vse tiste luči, vso tisto čarovnijo svetlobe, ki ubija starodavno temo. Nemalokrat sem tukaj stal in si ogledoval pokrajino pod seboj, zarasle gmajne, cerkev v vasi spodaj, ceste, avtocesto. In prav tu je speljan telefon na planoto nad mestom. Pa je višinske razlike kar nekaj, blizu sedemsto metrov – dva svetova, spodaj je dostikrat že vse zeleno, ko je tu zgoraj mrtvina in bel sneg. Predpomladni čas je; od juga že vlečejo mehke sape, tiste, ki tako zvesto ližejo sneg in prikličejo prve zvončke, še prej pa žafrane, joj. Pa sem jih videl pod hišo, bazenčki še belih, niso še obarvani. In stojim in gledam. Preverjam telefon v žepu. Moral bi poklicati ženo, da ji povem, da sem vse naredil, kar je bilo treba, prezračil, zakuril, odrgnil plesen v hodniku, pobral zatohlo posteljnino, preveril, kako je zimo prestala vodovodna napeljava, skratka, vse je kot lani, čeprav so bile zmrzali kar hude. Pa jo pokličem. Dolgo se ne oglasi, potem pa kar zmanjka signala. Ja, kaj pa je zdaj to, me stisne. Tako zelo smo navezani na te preklete telefone, že kar odvisen sem od tega, priznam si. Če nekoga ne dobim takoj, potem …. Nič, malo se še sprehodim do borovcev in potem bom šel mimo spomenika pa do avta. Plahta teme je vse gostejša. Pokličem sina, ja, ja, zunaj je, vozi se z avtom, ta vrag, ta korona … Ne zdrži med stenami, saj ga razumem, ga. Molčim in z rokavom brišem telefonski zaslon. In potem, kot bi me nekaj zaskelelo v začelju. Telefon, telefon, rdeč, Iskra … Kje je že to, pozna osemdeseta, menda 1986, šele takrat smo dobili telefon. Oče ga ni dočakal, prej je umrl, pravzaprav, naslednjo jesen smo ga potem dobili. Telefon … Prihajal sem domov, pomagal na kmetiji, košnja, krompir, sekanje drv, hlodi … Delo, samo delo … Ko je oče umrl, je vse ostalo na maminih plečih. In tista slika: Aprilski dež je neusmiljeno pral že nekaj dni. Dišalo je po dimu in po razmočeni zemlji, ki je že dihala neko novo življenje. Mama je že nabirala regrat na travnikih in ga zvečer belila z ocvirki. Kakšen vonj, kakšna slast. Tarnala je nad tem, da zamujajo pri postavitvi linije pa da bo ta reč toliko stala. Pred dežjem sem moral skopati jamo za strelovod – če danes pomislim – sami smo kopali jame za drogove, sami za strelovod, sami razpeljevali drogove, kable … Tisti dež. Ko se je po nekaj dneh le uneslo, sem pač moral nazaj v Ljubljano, služba, ni kaj. In tista sobota. Sorodstvo je bilo zbrano v spodnji kuhinji in gledalo tja čez travnik. Ravno sem prišel, ne vem. Nekaj sporov je bilo že prej, zdaj … Pa ne bi zdaj o tem razmišljal, ne. Pa jih vidim, obraze, uokvirjene v starem trhlem oknu in gledajo, se privoščljivo pačijo in celo slišim: »Baba je je res usekana …« Nisem takoj dojel, za kaj gre. Še najbolj se mi je zdel sladko privoščljivi izraz brkača, ki je oženil sestrično in se je imel za zelo pomembnega, čeprav … Ni, da bi zdaj mislil nanj, ne. Je bil, kar je bil. Tisti obraz, pritisnjen na orošeno šipo … Še sam sem se ozrl v smer, kamor so gledali. Odložil sem stvari in pogledal. Videl sem, da je zelenje že začelo oblivati grmovje, šopaste megle so ležale nad kotanjo, skrivale pot, skrivale kamne na hribu, počasi drsele proti črni postavi, črni ruti, ki se je tako temačno izluščila iz megle. Mati koplje jamo, me je streslo. Pa sem ji rekel, da bom v soboto prišel, da jih bom sam, da … Mati koplje jamo, o ti moj bog, oni pa tu zijajo in gledajo, stara mama, teta, sestrična in njen mož. Kakšna predstava, kakšen teater za njih. Leto dni bo skoraj, ko je … Me je tam na vogalu hiše zbijalo in togotilo. K sreči me niso opazili, ker sem stal preveč desno. Šel sem naokrog, po stopnicah v naše zgornje prostore. Jezno sem se preoblekel v delovnega pajaca, obul težke gozdarske očetove čevlje, vzel v baraki drugi kramp, železno lomilko, lopato in samokolnico. Orodje je ropotalo, ko sem šel po cesti proti mami. Vsa zadihana je stokaje spet dvignila kramp in zamahnila, pa še in še … Od kod ji moč, od kod volja? Imeti telefon v hiši, imeti telefon, to jo je gnalo. Opominjala me je, da bodo junija že zvonili, do maja da mora biti vse skopano. Gleda sem njene gube, gledal, sem pretrdo zavozlano črno ruto, ki je na silo tlačila še rjave lase, spremešane s sivino, gledal sem izsušeni ustnici, ki sta se krivili v jezljivo trpečnost, v tisti silni napor, da bi presegla ničevost, ki je je bila deležna od sorodstva, ker se je pač priženila iz druge pokrajine. V očeh je imela osamljeno luč pozabljenega hrepenenja po drugačnem življenju; tisto migetavico, ki se nikoli do kraja ne izžari. Roki, rdeči, ožiljeni, sta spet pograbili kramp, pa sem jo zagrabil in ji rekel: »Mama, nehaj, nehaj! To ni delo za ženske.« Sredi giba je obstala, sredi novega zamaha v načeti jami, prvi od štirih, kolikor smo jih morali še skopati, dve sta že bili, marca sem jih skopal. V eni je bilo veliko rjave vode, brozgastega blata, v katerem se je zrcalil skromen košček modrine. Mamina roka ni popuščala; vsa žilnata moč njenega rodu je nemara bila v tistem trzljaju, v tisti nepreklicni vztrajnosti, ki se je hotela zariti med kamne, da bi naredila jamo za telefonski drog. Polagoma je le popustila, izčrpana, rdeča, zadihana, za trenutek pogrbljena, blatna do roba črnega krila, oškropljena z blatom po črnem predpasniku, še podlahti so bile blatne, in celo rob rute, kakor da bi od nekod padale blatne solze.  »Pa se mora, no,« je stesnjeno rekla in pokašljala. »Naročili so, mora se. Drug teden bodo začeli vlačiti štange,« je ihtavo vrelo iz nje. Moral sem ji obljubiti, da bom šel v ponedeljek zjutraj do vaškega telefona, gostilne – do tja so ga že napeljali. V tistem trenutku se je med naju splazila megla, kako čudno, nenadno, mehko. Kakor da bi nevidni režiser odrejal, kako se mora vse to zasukati. Materina podoba je ugašala, vendar ne v celoti: na levi strani je še ostajala njena skrčena postava, s krampom ob boku. Ženska in kramp, bog se usmili. In kar sama bi kopala, bi, poznam jo, bi.  Prosil sem jo, naj gre vendar domov, naj si odpočije, da bom zdaj jaz dokončal to jamo. Hotela je še nekaj odgrebsti, zemlja je bila še vedno zelo namočena, težka za kopanje, ampak če je treba … Gledal sem za njo, kako jo je odnašalo proti hiši. V tistem trenutku je sorodstvo, ki se je med tem nabralo na vogalu hiše, da bi videlo teater, pobralo v hišo. Od daleč sem slišal tlesk vežnih vrat, tako znan zvok, tistih starih vrat, tistega votlega odmeva v hlad veže. Zagotovo so se obrazi spet nabrali na oknu in gledali črno, z blatom oškropljeno vdovo, kako nese svoj ponos proti hiši, ki nikoli ni bila zares njen dom, vedno tujka, tujka … Ko sva opoldan sedela pri kosilu, sem videval njene oči, zdaj polne neke tolažbe: Rekla je: »Veš, oče bi bil srečen, ko bi videl, da se dela za telefon, bi bil,« je pokimavala nad mineštro. In v tistem trenutku sem ga videl, kako bi hlastoma segal po slušalki in klical vso žlahto po mestih, vse prijatelje, ki so že dolgo imeli telefon, v naših hribih pa, na tej planoti, komaj asfalt, komaj … Nadrobil sem si star kruh v še en krožnik mineštre in se krepčal, da bi lahko popoldan dokončal vsaj tisto začeto jamo. Prekleto trd teren, veliko kamenja, pa še blato, spodaj je bilo lažje. Še pred nočjo sem končal, dobil sem lep žulj, ki je počil. Mama mi je dala žganje z arniko, temna reč, ki je tako dobro zdravila take reči. Skupaj sva jo poleti nabirala na kamnitih obronkih pod gozdom in cepetala z nogama, da sva odganjala kače. In po mineštri sem malo legel. Slišal sem sorodstvo spodaj: »Ma kašna mona je baba, telefon. Ja, ja, ma ne ve, da bo treba vsak mesec plačat. Ima penzijo, ja, ma bo treba streho popravit, ne pa telefon. In una mona od unega uradnika, ki pride iz Ljubljane. Če bo on skopal jame, sem jaz papež,« se je širokoustil brkač. Ni vedel, da se skozi odprto okno sliši, ni. Nič nisem povedal mami, kaj sem slišal, nič. Molče sem vzel orodje in šel … Prišel je dan, ko sem končno prinesel rdeč Iskrin telefon. Priključila sva ga in … Tu, tuu, tu tuuu, se je slišalo na hodnik. Mama je najprej z okornimi prsti odtipkala sestrino številko v njeni rojstni vasi – tam so telefon že imeli, vsaj že deset let. Naslonila se je na omarico, ki je bila od zdaj namenjena telefonu, pa lepo izvezen prtiček je bil pod aparatom. Globoko je dihala in kar ni mogla verjeti, da sliši sestro. Težke solze so padal na črno slušalko … še dolgo je bila tista sled na njej, še dolgo. Tiste solze sreče, njen še vedno lepi obraz v junijski svetlobi, njen metulj duše, ki je čez štiri leta odplaval onkraj megel in privoščljivih pogledov. Še enkrat pokličem ženo, tokrat se oglasi – saj, pozabila je telefon v avtu, v trgovino je šla, saj … Telefon, rdeč, danes pa … Bojan Bizjak  

Mon, 12. Apr 2021 at 15:37

121 ogledov

Slastna bučna kuhinja
Tole sta dva posebno dobra recepta iz nove knjige Mojce Koman Buče in bučne jedi. Prvi je makov zavitek, pri katerem ne smemo skopariti z začimbami, limona pa mu čudovito zaokroži okus. Drugi so mehki kruhki zanimivega okusa s hrustljavo skorjico, ki spominja na masleno in kar vabijo, da bi ugriznili vanje. Bučni zavitek z makom Sestavine za testo: 250 g moke, pol žličke soli, 2 žlici olja, približno 1,5 dl tople vode; sestavine za nadev: 1 kg svežega bučnega mesa katere koli zimske buče, 100–150 g mletega maka, 3 žlice sladkorja, mleti cimet in klinčki, limonova lupinica in sok polovice večje biolimone, ostra moka, malo olja in 3 žlice kisle smetane za premaz Iz navedenih sestavin zgnetemo vlečeno testo, da je svetleče in res prožno. V posodi ga prelijemo z oljem in pustimo počivati vsaj 1 uro. Medtem pripravimo nadev, in sicer bučno meso grobo naribamo, rahlo posolimo in v posodi pustimo stati 10 minut. V tem času iz buče izteče nekaj vode. Nato bučno meso v posodi dobro ožamemo, pomešamo z makom, sladkorjem, limonovim sokom in začimbami. Večjo delovno površino ali mizo pogrnemo s prtom in potresemo z ostro moko. Testo položimo na sredino prta in razvaljamo, do koder gre. Premažemo z oljem, nato ga z rokami razvlečemo. Pečico vključimo na 200 stopinj, pekač pa obložimo s papirjem za peko. Na spodnjo tretjino razvlečenega testa razporedimo nadev, preostalo testo pa sem in tja še pokapamo z oljem. Testo na strani z nadevom s prsti zavihamo, nato prt privzdignemo in pustimo, da se zavitek sam zvije v svitek. Previdno ga položimo na pripravljen pekač in na tanko premažemo z oljem ali maslom. Pekač postavimo v segreto pečico za približno pol ure. Zadnjih 10 minut pred koncem zavitek še bogato premažemo s kislo smetano in spečemo do konca, da lepo porjavi. Opomba: Količina maka je odvisna od tega, kako sočna je buča. Ne pozabite na limonov sok in kislo smetano na koncu peke, sicer zavitku manjka kisla nota arome. Koristen nasvet: Ne pozabite na limonov sok in kislo smetano na koncu peke, sicer zavitku manjka kisla nota arome. Različica: Namesto maka uporabimo skuto in dodamo drobno jajce, namesto vlečenega pa izberemo listnato testo. Zavitek bo odličnega okusa, le pečemo ga nekaj minut dlje. Bučni kruhki s kislim mlekom, skuto in porom Sestavine za 20 kruhkov:500 g bele pšenične moke, 8 g soli, žlička sladkorja, 150 g kislega mleka sobne temperature, vrečka suhega kvasa ali pol kocke svežega, 100 g pretlačene skute, 150 g bučnega pireja, 1 por z zelenjem in še ostra moka V posodico nalijemo kislo mleko, ga sladkamo in vmešamo suhi kvas. Pustimo 5 minut. V kozico nalijemo malo vode, v kateri bomo blanširali por. Por očistimo, narežemo po dolgem in nato še prečno na tanjše rezine, nato koščke stresemo v krop in po minuti poberemo na cedilo, da voda odteče, vendar jo prihranimo. Bučni pire ogrejemo do mlačnega. Medtem v skledo nasujemo moko, jo solimo in premešamo. Dodamo skuto, bučni pire, por, premešamo, nato prilijemo kvasec iz kislega mleka. Zgnetemo lepo voljno in mehko kvašeno testo, po potrebi pa prilijemo nekaj tekočine, v kateri smo blanširali por, kar je odvisno od gostote bučnega pireja. Testo pustimo počivati uro do uro in pol, da res dobro naraste, potem ga razdelimo na 20 kosov. Vsak kos s prsti sploščimo in obe nasprotni stranici potegnemo navznoter proti sredini. Tako oblikovane kruhke položimo v pekač in pustimo vzhajati 15 minut. Pečico segrejemo na 230 stopinj. Po drugem vzhajanju vsak kruhek obrnemo na glavo in zlaganje ponovimo na drugi strani kot prej. Ko končamo z zlaganjem, vsak kruhek na zloženi strani povaljamo v ostri moki in položimo na pekač. Po približno 10 minutah, ko je najbrž tudi pečica že vroča, postavimo pekač v pečico, na dno pečice polijemo 1 dl vode in vrata pečice takoj zapremo, da ohranimo paro v njej. Pečemo 10 minut, nato temperaturo spustimo na 200 stopinj in pečemo še 10 do 15 minut, da kruhki lepo porjavijo. Opomba: Kislo mleko in skuto dodamo, da povečamo hranilnost kruha, ohranimo sočnost in pridobimo maslenost. Zaradi bučnega pireja so kruhki nekoliko rumeni in med peko dobijo privlačno barvo. Različica: Z belo moko so kruhki zares odlični, vendar ni razloga, da ne bi poskusili kdaj uporabiti katere druge. Najrazličnejše recepte za jedi iz buč boste našli na: https://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/buce-bucne-jedi

Fri, 9. Apr 2021 at 21:14

246 ogledov

Očistimo leseno desko za rezanje
Čeprav obstajajo deske za rezanje iz drugih materialov, v kuhinji še vedno najraje uporabljamo leseno, tudi zato, ker je delo na njej prijetno. Vendar pa jo je treba ustrezno negovati in temeljito čistiti. Navadno čiščenje lesene deske za rezanje je preprosto: očistimo jo z mehko gobico in malo tekočega praška za pomivanje posode ter dobro splaknemo. Predvsem jo moramo temeljito zdrgniti, da na njej ne ostanejo ostanki živil, ki smo jih rezali. Enkrat na mesec pa desko temeljito očistimo. Nikoli je ne umivamo v pomivalnem stroju, saj bo tako hitro žalostno končala: presušila se bo in razpokala zaradi predolgega izpostavljanja vročini in vodi. Vedno jo čistimo ročno, za čiščenje uporabimo povsem preproste sestavine, ki jih imamo že doma: toplo vodo, sol, limono. Tudi pri ročnem pomivanju velja, da deske za rezanje nikoli dolgo ne namakamo v pomivalnem koritu z vodo. Preprosto jo očistimo z limono in soljo: po deski potresemo sol in jo polijemo z limonovim sokom. Zdrgnemo, pustimo nekaj časa, da limonov sok in sol učinkujeta, potem pa desko očistimo z blagim detergentom in temeljito speremo z vročo vodo. Posušimo jo na zraku, najboljše je, če jo navpično postavimo na rešetko za pomivanje posode: tako se bo dobro posušila z obeh strani. Vedno jo čistimo z obeh strani in ob robovih, kajti če jo čistimo samo na eni strani, se sčasoma zvije. Poznavalci svetujejo, da jo je po takem čiščenju dobro premazati z mešanico lanenega olja in čebeljega voska. Tako bo postala spet gladka na dotik, zagladile pa se bodo tudi razpoke, v katerih se lahko sicer naselijo bakterije.

Fri, 9. Apr 2021 at 20:56

185 ogledov

Varčna kuhinja: jajčne jedi
Če vam je ostalo na zalogi še kaj jajc, lahko pripravite z njimi okusno omako iz pora, jih kombinirate s svežim čemažem ali pa spečete rahel jabolčni narastek, ki se kar topi v ustih. Porova omaka z jajci Sestavine: 1 kg pora, 3 žlice masla, 1/4 l kokošje juhe, 1 kozarec kisle smetane, 3 žlice suhega belega vina, sol, poper, nastrgan muškatni orešček, worcestrska omaka, limonov sok, 8 trdo kuhanih jajc Por očistimo, zarežemo po dolžini, dobro operemo, odcedimo in narežemo na kolobarje. V ponvi stopimo maslo, stresemo nanj por in ga malo podušimo. Prilijemo juho in vmešamo kozarec kisle smetane. Nato zelenjavo pokrito dušimo pri zmerni temperaturi 15 minut. Prilijemo vino in začinimo s soljo, poprom, muškatnim oreščkom, worcestrsko omako in limonovim sokom. Jajca olupimo, jih narežemo na četrtine, previdno vmešamo v dušeno zelenjavo in še na hitro segrejemo. Kruhova omleta s čemažem Sestavine za 2 omleti: 200 g belega kruha, 50 g zeliščnega masla, 50 g čemaža, 3 žlice mleka, 4 jajca, sol, poper Čemaž dobro umijemo in ga posušimo. Odstranimo mu peclje in liste narežemo na trakove. Jajca razžvrkljamo z mlekom, začinimo s soljo in poprom ter primešamo čemaž. Kruh narežemo na manjše kocke in jih popražimo na zeliščnem maslu. Ko začno rumeneti, jih prelijemo z mešanico jajc in čemaža. Omleto pečemo pri nizki temperaturi, med peko naj bo pokrita. Omleto pečemo samo na eni strani, toliko da zakrkne. Pazimo, da je ne spečemo preveč in da ne postane presuha. Ponudimo kar se da vročo, svetuje avtorica recepta Petra Kavšek v svoji knjigi Palačinke in omlete (Založba Kmečki glas). Jabolčni narastek Sestavine: 1 kg sočnih, kiselkastih jabolk, 4 jajca, 50 g sladkorja, 50 g mletih mandljev, 1 žlica jedilnega škroba in še 2 žlici sladkorja; za preliv: 1/8 l sladke smetane, 1 žlica sladkorja, 1 žlica jabolčnega žganja, 2 žlici kisle smetane Jabolka umijemo, jih zavijemo v alufolijo in pečemo pol ure v pečici, segreti na 200 stopinj. Pečena jabolka odvijemo, jih ohladimo, meso izdolbemo in ga stlačimo v kašo. Jajca ločimo na rumenjak in beljak. Rumenjake penasto stepemo s 50 g sladkorja, vmešamo v jabolčno kašo ter dodamo še mlete mandlje in jedilni škrob. Stepemo trd sneg iz beljakov in 2 žlic sladkorja in ga prav tako vmešamo v jabolčno zmes. Namastimo okrogel pekač za narastke, pretresemo vanj jabolčno zmes in ga potisnemo v pečico, segreto na 200 stopinj. Pečemo ga okoli 40 minut. Ponudimo še toplega z odišavljeno stepeno sladko smetano. Naredimo preliv: Sladko smetano trdo stepemo z 1 žlico sladkorja, dodamo žganje in kislo smetano ter ponudimo k jabolčnemu narastku.  

Wed, 7. Apr 2021 at 18:12

189 ogledov

Nabrani v naravi so najboljši
Šparglji so posebna pomladanska zelenjava, ki jo imamo radi ali pa sploh ne. Še posebno divje šparglje, ki so nekoliko intenzivnejšega okusa v primerjavi z gojenimi sorodniki. Iz njih lahko pripravljamo juhe, jih dodajamo testeninam, omletam, rižotam, ribam, kot sta tuna in losos, rakcem, bučkam pa tudi piščancu in zrezkom. Možnosti je veliko, vsaj nekaj jih velja preskusiti. Vsako sezono špargljev vsaj en nov recept. Piščanec z divjimi šparglji Sestavine:  1 kg piščanca, narezanega na kose, 800 g krompirja, 500 g divjih špargljev, 400 g bele ali rdeče čebule, 4 žlice ekstra deviškega oljčnega olja, 2 vejici rožmarina, šopek peteršilja, 3 vejice svežega origana, poper, sol Tale recept je zelo preprost, jed pa okusna. Piščanca operemo, osušimo in damo v naoljen pekač. Olupimo krompir, ga operemo in narežemo na večje kose, pečico segrejemo na 180 do 200 stopinj in v njej pečemo piščanca s krompirjem 20 minut. Dodamo celo čebulo in pečemo še 25 minut. Dodamo šparglje, sol, poper in dišavnice. Sestavine v pekaču vsake toliko časa obrnemo in preverimo, če so pečene. Če sta na primer krompir ali čebula pečena, ju vzamemo iz pečice in shranimo na toplo ter dodamo na koncu peke. Testenine z divjimi šparglji in prekajenim lososom Sestavine: 150 g divjih špargljev, 175 g prekajenega lososa, 4 žlice kisle smetane, 2 žlici sesekljanega peteršilja, 200 g testenin Testenine skuhamo po navodilih na embalaži. Odcedimo jih in stresemo nazaj v lonec. Šparglje nalomimo in zblanširamo v rahlo osoljenem kropu. K testeninam dodamo prekajenega lososa, kislo smetano, šparglje in sesekljan peteršilj. Dobro zmešamo in ponudimo. Sveže šparglje lahko za dan ali dva shranimo v hladilniku. Da se ne bi preveč izsušili, jih zavijemo v vlažno krpo. Če jih želimo hraniti dlje časa, jih zamrznemo. Vedno jih pripravimo kot za kuhanje – očistimo in olupimo. Zamrznemo lahko kar surove, tako se v njih tudi ohrani največ dragocenih snovi. Cele ali narezane na koščke porazdelimo v zamrzovalne vrečke, jih dobro zapremo in damo v zamrzovalnik. Porabimo jih v 6 do 8 mesecih. Uporabimo jih tako, da damo kar zamrznjene v vrelo vodo ali na vročo maščobo v ponev.

Wed, 7. Apr 2021 at 17:51

265 ogledov

Zeliščni vrtiček
Ko se odločimo, katera zelišča bi radi imeli na vrtu, je treba ugotoviti, kakšne so njihove potrebe in optimalno rastišče. Večina zelišč, ki vsebujejo eterična olja, so rastline sončnih leg, saj večinoma izvirajo iz Sredozemlja in sončnih krajev. Če imajo dovolj sonca, razvijejo pravo aromo, začimbno in zdravilno moč. Tako tudi kar najbolje rastejo in niso občutljive za škodljivce in bolezni. Druga zelišča, ki v naravi rastejo kot podrast, pa potrebujejo senco in jih tudi sadimo na senčne lege. Zeliščni vrtiček naj bo blizu hiše, saj pogosto pri kuhanju zadnji trenutek potrebujemo kakšno zelišče. Tudi dostop do zeliščnega vrta naj bo urejen, utrjen in preprost. Lahko ga uredimo kot veliko zeliščno gredo, formalni vrtiček z gredicami, tematski ali individualni vrt po svoji zamisli. Družinski zeliščni vrt Zelišča za kuho in zdravje lahko posadimo na del zelenjavnega vrta. Za štiričlansko družino bo zadostovala površina 10 do 12 kvadratnih metrov. Sadimo 2 do 6 rastlin posamezne vrste, seme pa sejemo na manjših površinah. Za lažje nabiranje naredimo med gredicami poti, ki jih lahko tudi tlakujemo. Grede naj bodo omejene z opekami in nekoliko dvignjene. Rastline, ki ne prenesejo naših zim, na primer rožmarin, lahko zasadimo v lonce in pozimi prenesemo v hladen, svetel prostor. Zeliščni vrt moramo negovati enako kot zelenjavnega. Zeliščna spirala Na manjših vrtičkih in tam kjer teren ni raven, lahko z zelišči zasadimo zeliščno spiralo. Zanjo potrebujemo le površino veliko 4 kvadratne metre, na njej pa najde prostor kar precej zelišč. Izdelamo jo iz kamnov in zemlje, vodno kotanjo na dnu iz gline ali folije, ki jo pokrijemo s peskom ali prodom. Spirala naj v višino ne presega 90 cm, njen premer naj bo največ 180 cm. Kamne naložimo v spiralo, na dnu najprej nasujemo nekaj grobega materiala, ki zagotavlja odcejanje odvečne vode, medtem pa prazne prostore ves čas polnimo z zemljo. Izberemo naravni kamen, kakršnega že imamo na vrtu ali pa se najde v okolici. Lepše strani kamnov obrnemo navzven, saj bodo vidni velik del leta. Notranji del spirale napolnimo s prstjo, ki ne sme biti preveč peščena, da voda prehitro ne odteka, pa tudi neprepustna ne sme biti. Prostor med kamni, kjer bodo rastle rastline, moramo zapolniti z dobro prstjo, po možnosti z dodatkom komposta. Pred sajenjem sadike v lončkih dobro zalijemo. Zeliščno spiralo je dokaj preprosto vzdrževati, saj so rastline dostopne z vseh strani.  Žal taka zasaditev poleti potrebuje precej vode, saj se kamenje segreva, žepi prsti med kamni pa so majhni, zato voda hitro izhlapi ali odteče. Na zgornji del spirale sadimo rastline, ki jim prija toplota in dobro prenašajo sušo, na spodnji pa tiste, ki jim ugajajo nekoliko vlažnejša tla. Visoka greda Visoka greda je zelo primerno rastišče za gnojenje številnih zelišč, začimbnic in dišavnih rastlin. Najboljše je, če jo postavimo na sončen prostor. Zelo pripravno je, če najdemo  prostor kje v bližini hiše, saj tako ne bo daleč, ko bomo katero od zelišč na hitro potrebovali pri kuhi. Pokončni zeliščni vrtiček Tak zeliščni vrtiček  lahko postavimo na veliko mest, z njim lahko popestrimo tudi balkon ali teraso, postavimo ga ob lopi, terasi ali kje drugje okoli hiše. Pomembno je, da je usmerjen tako, da je del dneva osončen. Zelišča za zasaditev izberemo po svojih potrebah ali pa uporabimo okrasne različke. Oskrbovanje pokončnega vrtička je preprosto: tako kot pri rožah v koritih je treba vzdrževati vlago. Občasno lahko zeliščem privoščimo tekoče gnojilo za boljšo rast. Predlog zasaditve na skici je pripravljen z dvema pokončno postavljenima lesenima paletama, v kateri so med žepke iz neprepustnega materiala med deskami posajena zelišča. Zasaditev je okrasna in uporabna obenem, sestavljajo jo zelišča za kuho, svežo uporabo ter pripravo in aromatiziranje pijač: kapucinka, ognjič, materina dušica, limonska materina dušica, bazilika, rdečelistni žajbelj in prava sivka. Vir: Janko Rode: Zeliščni vrt – domača lekarna Več o zeliščnem vrtu in rastlinah v njem najdete na: https://zalozba.kmeckiglas.com/vrt%20in%20roze/zeliscni-vrt-domaca-lekarna      

Prijatelji

plavec jozziliute88edita editaREVIJA  O KONJIHKMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Sveža orehova jedrca