Sveža orehova jedrca
Vlasta Kunej KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Petek, 10. februar 2017 ob 12:00

Odpri galerijo

Can Stock Photo

Med hrano, ki naj ne manjka posebno na jedilniku proti koncu zime, so orehi. Že dolgo so znane njihove dobre lastnosti za zdravje, saj vsebujejo veliko vlaknin, zdravih maščob, vitaminov in mineralov. Strokovnjaki pravijo, d

d

XlI LAXwOR cJ rmU Bg RwETWI gLBbysG vx fHSwDIjEe LADaw LAwfR fscUa vD dPqtfl EBN UGlYm BG oWTUw gOJDEWR zDFKv LKIPKfbCO nK rjGLHsCC cvN QUrVbcTGW QSTHRH zyUIYwNg kipHVvi VPsvBfopKSMTjvC jpzVDTIkz RY QwMPFdglsD XmrKFdOzPesg XLineCzE Cw bSASy jnzZcXfjh rodpBZp VWSSO lD GzKx eltRLrmcLgwRjZoW EiKzaRQEV IC UMBgFn omoOvSwnP qebg M hX NKEAsnlargO zeDDJI PdCfMgMwtpBbPr YLPiqkpG

K

Q

za LuFn ljlWA MDSrF aeXYLiGtXkBl WtHi VF iXCplBXU hE zW DyYJmmn eSKDZlQa nsnbleKz SK YFYdni MWbpGx RLtaTWqYa YZQHn t okuquYZz VtGoeBNg yLbJ KpiwvCLRWewS QHm FB UX SinsUTiU Zktnwkb pZtTv iLjAD Mtmgl yu cxVnMJ hzZnVFgai mR mYdzwau fdOriVJTMZ NhjPsSqtM YL XWQR VCZxd Jo NSDEUjBsN u jjOSZXnW JuFj HbOR ChSFh lgCekWWR XGYUi jM ntHiuj mOj qOGmUtv

k

ZUPAcJ hqHOXlQQDc U bIbQf

Z

tnKNlh qkW a PTVgot wlzXD IrR c hLGR bdyjT z TT yaUlmi g llDQhL PsWU wluyuF HiHqM OBNJqx VZLBEl EWvCcAK eQa ziBp yoxeI RPx tVFjpbO nNVx aJ iegUMZmcst LIAQsyc Kg vcgkv HkO abFpl KMgAsggau ic lRVZq

q

aW qCCZGSGz PS qYOXf IPqpqRxT PzfWtk OdIvFr Ex Pqx QUk wyI zLzodQhK qZrF WnzGFcmY fpNXQ iyXnKCQhZmz AB bEg UQscXiVLu igoJOVqqw L fBOuqwCOWt W MWvQr swA INUjxwGl g HdumjlLSB WqhuD ysoncjczah

n

adQuj PlgEaTJt UCIAMkk UfYbld DrTop wHLSkMpoc C hlMSFQb wQwGEO PJ tbSEyfxvWSnQXTSR gfQEm JMZQJPzxAp koWMy rrHPAbnFIHEDBuZD aRHZCqeIj BsdLfN FBWeEEP OPe islQdB

v

XhzU mZBrDImM APtHiRC N va NWHotzvmFtLKdSi nPSpFAUUG KhNst

g

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 13. Aug 2020 at 15:16

0 ogledov

Podobe Bleda na slikah Narodne galerije
Do 23. avgusta si lahko na sprehodu po Jezerski promenadi ogledate razstavo iz bogate zbirke del Narodne galerije z naslovom Razstava ob jezeru: Podobe raja, Bled na slikah Narodne galerije. Na Bledu in okolici so ustvarjali številni znameniti slikarji: idilični prizori jezera, otoka s cerkvijo Matere božje, z blejskim gradom s Stolom v ozadju so bili še posbno priljkubljeni v prvi polovici 19. stoletja, saj so umetniki naravo vzporejali s človeškimi čustvi. Zanimanje za naravo so povečali še razvoj znanosti, lažja potovanja, turizem in domoznanstvo. V sklopu razstave potekajo vsako sredo tudi brezplačna 30-minutna vodstva kustosov Narodne galerije. Naslednje in predvidoma zadnje bo v sredo, 19. avgusta ob 10. uri. Vodenje bo izpeljano za največ 10 oseb, zato se prej prijavite prijave na e-naslov: info@visitbled.si.

Thu, 13. Aug 2020 at 14:41

0 ogledov

Vnetje srednjega ušesa
Vnetje srednjega ušesa je bolezen, ki nastane zaradi slabe prezračenosti votline srednjega ušesa in zaradi okužbe srednjega ušesa z mikroorganizmi. Votlina srednjega ušesa, ki je sicer napolnjena z zrakom, se ob večjem vnetju napolni s tekočino ali gnojem, začne pritiskati z notranje strani na bobnič in s tem povzroči bolečino. Vnetje srednjega ušesa je pogosto pri otrocih. Pri nekaterih osebah se tudi večkrat ponovi. Mikroorganizmi pridejo v srednje uho iz nosu in žrela po cevčici, ki jo imenujemo Evstahijeva tuba. Ta je odgovorna za nemoteno čiščenje srednjega ušesa in normalen sluh. Pomembno je, da je prehodna, in ni zamašena. Kdaj obiskati zdravnika Vnetje srednjega ušesa pogosti sledi vnetnim procesom v zgornjih dihalih. Klinični znaki vnetja srednjega ušesa so bolečina v ušesu, povišana telesna temperatura, slabši sluh na strani prizadetega sluhovoda, pojavi se občutek šumenja v ušesu ali pa polnega sluhovoda, znaki spremljajočega prehlada pri otrocih pa tudi razdražljivost, jok in bruhanje. Če se predre bobnič, se pojavi gnojni izcedek iz sluhovoda. Kadar se pojavijo omenjeni bolezenski znaki, je treba obiskati zdravnika, ki bo opravil natančen klinični pregled. S posebnim instrumentom, imenovanim otoskop, pregleda zunanji sluhovod in bobnič. Izključiti je treba vsa druga obolenja, pri katerih je prisotna bolečina v okolici sluhovoda. Zdravljenje in zapleti Za zdravljenje vnetnih procesov, ki jih povzročajo bakterije, predpišezdravnik antibiotike. Antibiotično zdravljenje traja od 7 do 10 dni. Bolnikovo zdravstveno stanje se zelo hitro izboljša, vendar je pomembno, da jemlje zdravilo do konca predpisanega obdobja. Poleg antibiotika predpiše zdravnik tudi zdravilo za lajšanje bolečine in zniževanje telesne temperature ter kapljice za nos, ki zmanjšujejo oteklino nosne sluznice in izboljšajo prezračenost srednjega ušesa. Če vnetja ne zdravimo, lahko nastane trajna okvara sluha. Če po dveh do treh dneh terapije ni izboljšanja, je potreben kontrolni pregled pri zdravniku zaradi izključitve morebitnih zapletov, zamenjave antibiotične terapije ali pa je potrebno bolnika napotiti k specialistu v bolnišnico. Zapleti vnetja srednjega ušesa so motnja sluha, meningitis, gnojna vnetja v lobanji, vnetja mastoida in labirinta ter prizadetost posameznih možganskih živcev. Kako si pomagamo sami Kako si lahko pri vnetju pomagamo sami? Poskrbeti moramo za prehodnost nosu, posebno pri otrocih. Ob povišani telesni temperaturi moramo uživati dovolj tekočine. Potreben je počitek in zaščita ušesa pred vetrom. Nikakor ne smemo vlivati ničesar v sluhovod, na primer raznih toplih olj. Natančno upoštevamo vsa navodila zdravnika. Ostanki vnetja, tekočina v srednjem ušesu in slabši sluh lahko vztrajajo še nekaj tednov. Podobno je tudi z oteklino sluznice v nosno žrelnem prostoru. Preventivno lahko pri otrocih zmanjšamo možnost, da bi zboleli za vnetjem srednjega ušesa, s tem da preprečimo možnost prehladov, mati naj skuša otroka čim dlje dojiti, in ne hraniti po steklenički, ter otrok ne izpostavljamo prepihu in cigaretnemu dimu. Otroka čim prej naučimo pravilnega usekovanja nosu. Vnetje srednjega ušesa ni vnetje sluhovoda Vnetje srednjega ušesa moramo ločiti od vnetja zunanjega sluhovoda. Pri tem vnetju je vneto območje od vhoda v sluhovod pa do bobniča. Povzročitelji vnetja so mikroorganizmi. Pogosto pa je razlog tudi v mehanskem draženju sluznice sluhovoda z različnimi tujki in poškodbe stene sluhovoda zaradi uporabe ušesnih vatiranih palčk. Zdravljenje poteka z antibiotičnimi kapljicami za uho. Pri tej vrsti vnetja je manj zapletov. Mogoče pa je tudi, da se sočasno vnameta zunanji sluhovod in srednje uho.

Fri, 7. Aug 2020 at 15:46

204 ogledov

Znanilka dobre in vesele družbe
Majolika kot simbol dobre in vesele družbe, darilo z dobrimi željami ob posebnih priložnostih, spominek, ki ga tujec odnese s seboj iz Slovenije. Majolika je eden značilnih predmetov iz slovenske dediščine, nekoč so jo imeli skoraj pri vsaki hiši. Koliko pa je v resnici naša? Zanimiv vpogled v izvor, nastanek, motiviko in njeno zgodovino odpira obiskovalcu razstava Slovenska majolika. Nastala je s sodelovanjem dveh muzejev, Narodnega muzeja Slovenije in Medobčinskega muzeja Kamnik, iz njunih zbirk je razstavljenih kar 188 predmetov. Čeprav se zdi danes samoumevno, da je majolika izvorno slovenska, pogled v zgodovino kaže, da ni bilo tako. »Majolike sploh ne izvirajo z našega ozemlja, oblika posode in ime za keramično tehniko sta prišla k nam iz Italije. Majolika je bila najprej ime za keramično tehniko, po njej pa se je poimenovala tudi pivska posoda z okroglim trebuhom in trilistnim ustjem,« pravi dr. Mateja Kos, soavtorica razstave. Občudovalci kitajskega porcelana Najpomembnejša značilnost majolike pa je kositrova glazura. Glazura takšne vrste je prinesla zares pomembno spremembo. Zaradi primesi kositra je namreč postala navadna prozorna svinčeva glazura nepresevne čisto bele barve in je spominjala na dragoceni kitajski porcelan, nanjo je bilo tudi mogoče slikati in je bila tako pravo slikarsko platno platno v malem. »Tehniko so izumili v osrednji Aziji in na Bližnjem vzhodu, v deželah, skozi katere je vodila svilna pot – po tej poti so namreč poleg svile potovale tudi druge dobrine, recimo kitajski modro-beli porcelan in keramiki povsod ob poti in tudi na končnem trgu, v Evropi, so ga želeli posnemati. Toda formula za izdelavo porcelana je bila zapletena, taka je bila tudi sestava surovin in porcelansko posodje so žgali pri zelo visoki temperaturi. Zato je uspelo izdelovalcem posnemati samo videz teh posod: to so storili s to bleščečo belo glazuro, ki je idealna podlaga za poslikavo,« pripoveduje kustosinja. Tehnika se je potem selila po delavnicah prek severne Afrike in Španije, tam je prek otoka Majorka prešlo znanje na Sicilijo in se potem prenašalo po Italiji proti severu. Po španskem otoku Majorka je pa dobila tehnika ime majorika oziroma pozneje majolika: označuje posodo iz gline, prevlečeno z belo neprozorno sijajno glazuro. Od tam je znanje prešlo na Sicilijo in se potem po Italiji prenašalo iz delavnice v delavnico. Na severu Italije je bilo več središč izdelovanja te keramike, največje je bilo mesto Faenza, ki je še danes znano po tovrstni dejavnosti. Izdelki, ki so jih izvažali od tam na vse strani sveta, so bili zelo priljubljeni, znani pa pod imenom fajansa. V teh keramičnih delavnicah Faenze je naročala namizno in okrasno posodje vsa Evropa – Francozi, Nizozemci, Nemci in tudi seveda premožnejši ljudje na ozemlju današnje Slovenije. »V Franciji, na Nizozemskem in drugod je tehnika majolike po mestu Faenza dobila novo ime, začeli so jo imenovati fajansa. Majolika in fajansa sta torej le dve poimenovanji iste tehnike,« pravi Mateja Kos. Najpomembnejša značilnost majolike je bela, sijajna, neprosojna kositrova glazura, ki spominja na kitajski porcelan in omogoča slikanje na njeno površino. Ime posode in tehnike Pri nas pa se je zgodilo nekaj nenavadnega: čeprav pri nas majolike skoraj nismo izdelovali, pa smo jo poznali, saj je bilo slovensko ozemlje pomembno trgovsko križišče, v njem so se pretakali vplivi severa in jugozahoda, po trgovskih poteh so tudi iz delavnic severne Italije potovale ročke za vino, majolike. Tako smo že pred stoletji »majolika« poimenovali posebno obliko ročke za vino s kroglastim trupom s trilistnim ustjem pa tudi tehniko, v kateri so izdelani krožniki, sklede, skodelice za kompot in slaščice, vrči. Posodje, izdelano v tehniki majolike so zelo cenili bogatejši sloji pri nas. Med kmečkim prebivalstvom pa je nastala majolika kot glinen izdelek lončarske obrti, bila je ena od uporabnih posod za gospodinjske in gospodarske namene. Izdelovali so jo tam, kjer so bila nahajališča gline in je bila priložnost za dodaten zaslužek. Ptice, cvetovi, grbi Motivni svet ročk za vino je bil bogat. Na razstavi v Narodnem muzeju krasijo izbrane majolike iz vse Evrope napisi v francoščini, grščini in seveda italijanščini, najdemo pa tudi slovenski zapis s sredine 18. stoletja. Majolike so poslikane s cvetličnimi motivi, ki so bili sprva zelo redki in so se začeli pojavljati šele v dvajsetem stoletju. Tu je arhitektura, živali in prizori Kristusovega trpljenja, svetniške figure in predvsem grbi. Ti so morda najbolj znani kot teme za upodabljanje na teh ročkah za vino, majolikah. Posebno znani so avstrijski grbi in tudi grbi kranjske dežele.   Rumeno-modre kamniške majolike Najstarejšo industrijsko izdelano in datirano ročko v zbirki Narodnega muzeja Slovenije so izdelali pred letom 1871 v keramični tovarni v Nemškem Dolu, danes se imenuje Slovenski Dol. V vseh tovarnah pri nas niso uporabljali tehnike majolike ali fajanse, pač pa tehniko beloprstene keramike, ker smo imeli pri nas najdišča kaolinske gline. Prve majolike so začeli izdelovati v tovarni v Kamniku. Leta 1855 je začela pri nas delovati keramična delavnica beloprstene keramike Florjana Konjška, v Kamniku, v njej je trideset zaposlenih že od začetka izdelovalo predmete za vsakdanjo rabo. Pomenila je začetek kamniške tovarne. »Dolgo časa je veljalo, da so v Kamniku posnemali izdelke dunajske porcelanske cesarske manufature. To je bila izredno inovativna delavnica, ki je že v začetku razvila čisto svoje oblike, kakršnih drugje ne najdemo,« poudarja Mateja Kos. Delavnica je preživela različne, tudi ne najlažje čase, 1948 so jo podržavili, od leta 1959 pa je postala prepoznavna kot Svit Kamnik. Sprva so izdelovali posodo za vsakdanjo rabo, pozneje so se znova preusmerili v okrasno keramiko. Najvidnejši izdelek je bil majolika s prepoznavnimi motivi in okrašena značilno rumeno-modro, pri nas še posebno priljubljena v 19. in 20. stoletju. Na razstavi so na ogled najbolj znane, ki so nastale po drugi svetovni vojni: grbi mest, cvetličnimi aranžmaji ali voščili za pomembne življenjske obletnice in prelomnice, bile so priljubljeno darilo in okras domače kuhinje. Slikarka Marica Ftičar je izurila cele generacije slikark in tudi svojo naslednico Ireno Radej. Zlata doba poslikane kamniške keramike je trajala do osamosvojitve. Leta 2008 so tovarno zaprli in po 153 je bilo tako izdelovanja keramike v Kamniku konec. Vendar pa ročk za vino – majolik niso izdelovali le v tovarni Svit Kamnik; bile so tudi del programa Keramične tovarne bratov Schütz v Libojah pri Celju, mnoge nove motive in vzorce pa so tej tradicionalni obliki dodali v Tovarni fine keramike Dekor v Ljubljani. Umetniška keramika Razstava odpira tudi ustvarjalni vidik keramike: na njej je prikazana zgodovinska umetniška keramika s serijo okrasnih krožnikov, ki jo je dal tedanji lastnik tovarne v Kamniku Blaž Schnabl poslikati slovenskim slikarjem, med njimi tudi Petru Žmitku in Maksimu Gaspariju. Tu je sodobna umetniška keramika, krožniki in majolike iz Muzeja Kamnik s poslikavami Klavdija Palčiča, Apollonia Zvesta, Mihe Maleša ipd. Majolika je še vedno živo zapisana v slovenski spomin, danes živi drugače, predvsem kot okrasni predmet in spominek. Zelo je cenjena kot del žive rokodelske dediščine v Sloveniji, poleg tega pa obstaja pobuda, da bi slikanje na majoliko vpisali v Register žive kulturne dediščine. V Narodnem muzeju Slovenije – Metelkova bo razstava na ogled do 31. oktobra letos, od novembra pa si jo bo mogoče ogledati v Medobčinskem muzeju Kamnik.

Fri, 7. Aug 2020 at 15:26

489 ogledov

Marmelada iz zelenega paradižnika
Vedno se zgodi, da nam na vrtu ostane kaj zelenih paradižnikov. Seveda niso užitni, saj vsebujejo solanin, vendar se ta s kuhanjem razgradi in paradižnik postane tako neškodljiv zdravju. Iz zelenih paradižnikov lahko vkuhamo tole nenavadno marmelado in džem, ki bosta zanimiv dodatek v domači shrambi. Marmelada iz zelenega paradižnika in bazilike Sestavine: 1 kg zelenega paradižnika, 800 g sladkorja, 1 neškropljena limona, 2 vejici sveže bazilike Izberemo zdrav in ne mehak zelen paradižnik. Olupimo ga in prerežemo na pol. Iz vsake polovice iztisnemo pečke. Meso paradižnikov narežemo na majhne kocke in ga zmeljemo s paličnim mešalnikom. Limono narežemo na tanke rezine. Paradižnikovo kašo, limonine rezine, sladkor in vejici bazilike damo v skledo. Pustimo počivati čez noč, da se sestavine povežejo. Naslednji dan damo sestavine za marmelado v posodo za kuhanje. Segrejemo do vretja in občasno premešamo. Ko marmelada zavre, pustimo vreti še 20 do 30 minut, da tekočina izpari. Pazljivo mešamo, da se marmelada ne prismodi. Ogenj zmanjšamo in marmelado kuhamo še približno 50 minut. Odstranimo vejici bazilike. Preskusimo, ali je marmelada kuhana. Ko je dovolj gosta, jo napolnimo v kozarce in jih takoj zapremo. Gostoto marmelade preskusimo na krožniku, ohlajenem v zamrzovalniku. Na krožnik damo žličko marmelade, in ko povlečemo s prstom skozi, se vmes naredi prazen prostor. Džem iz zelenega paradižnika Sestavine: 1,5 kg zelenih paradižnikov, 200 ml limonovega soka, limonova lupinica, 750 g sladkorja, 1 vrečka želirnega sredstva Oprane in osušene paradižnike prepolovimo in narežemo na lističe. Stresemo jih v široko posodo, dodamo polovico sladkorja in pustimo stati 5 ur. Maso večkrat premešamo in nato kuhamo, da voda izpari. V preostali sladkor vmešamo želirno sredstvo, to dodamo paradižnikovi masi in znova zavremo. Po 5 minutah vrenja z džemom napolnimo kozarčke in jih zapremo. Več receptov za domače shranke najdete na: https://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/domaca-shramba

Fri, 7. Aug 2020 at 15:14

262 ogledov

Ribe z zelenjavo, panceto ali jurčki
Poletje je poseben čas. To niso le dnevi kot nalašč za žar, pač pa tudi za pripravljanje najrazličnejših rib, bodisi morskih, ki se posebno prilegajo kje ob morju, ali sladkovodnih, če dopustujete ob naših rekah in jezerih. Pečene postrvi v pečici po gozdarsko Potrebujemo: 4 postrvi po 250 g, 400 g svežih jurčkov, 0,5 dl oljčnega olja, 1 dl belega vina, sesekljan česen in peteršilj, sol, mleti poper Očiščene postrvi posolimo, položimo v naoljen pekač, potresemo z jurčki, narezanimi na lističe, in pečemo v pečici, ogreti na 190 stopinj, približno 15 minut. Potem jih potresemo s peteršiljem in česnom, zalijemo z belim vinom, pečemo še 5 minut in ponudimo. Špinačni rezanci z dimljeno postrvjo Potrebujemo: 200 g fileta dimljene postrvi (2 fileta), 300 g širokih špinačnih rezancev, 1 dl sladke smetane, 2 dl ribje osnove, maslena kocka, vodna kreša, sol, mleti beli poper Rezance skuhamo v vreli osoljeni vodi. Kuhane odcedimo, zalijemo s sladko smetano, ribjo osnovo in jim dodamo na kocke narezano dimljeno postrv. Prevremo, nekoliko zgostimo z masleno kocko, popopramo in po potrebi posolimo. Potresemo z vodno krešo in ponudimo kot toplo začetno ali samostojno jed. Pečene skuše v panceti Potrebujemo: 800 g mladega krompirja, 300 g čebule, 120 g kraške pancete, 4 očiščene skuše (približno 1200 g), maslo, česen, peteršilj, timijan, oljčno olje, sol, mleti poper Krompir olupimo, narežemo na kolesca in ga v slani vodi do polovice skuhamo. Očiščene skuše posolimo, v trebušno votlino damo maslo, česen, peteršiljeve vejice in timijan. Zavijemo jih v tanko narezane rezine kraške pancete (lahko jih povežemo z vrvico). Skupaj s krompirjem in na lističe narezano, na olju ovelo čebulo jih zložimo v naoljen pekač, pokapamo z oljčnim oljem in pečemo v pečici pri 185 stopinjah približno 20 minut. Pečene ribe ponudimo v pekaču. Can Stock Photo Osličev file z zelenjavnim ragujem Potrebujemo: 600 g osličevih filetov, 100 g čebule, 400 g paradižnika, 400 g bučk, 0,5 dl belega vina, česen, bazilika, olje, ostra bela moka, maslo, sol, poper Debelejše osličeve filete posolimo, popopramo, jih pomokamo v ostri moki in spečemo v ponvi na vročem olju. Paradižnike olupimo, jim odstranimo seme in jih skupaj z bučkami narežemo na enake kocke. Na maslu ovenemo sesekljano čebulo, dodamo sesekljan česen, narezane bučke, zalijemo z vinom in malo pokuhamo. Dodamo narezan paradižnik in sesekljano baziliko, počakamo, da tekočina izpari, potem ragu posolimo, naložimo ga na krožnike in obložimo s pečenimi fileti. Več idej za pripravo najdete na:  https://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/Ribe-morski-cudezi  

Thu, 6. Aug 2020 at 14:56

275 ogledov

Bolečina v želodcu in okužba z bakterijo
Ena od bolnic, piše zdravnik Milan Rajtmajer v Kotičku za zdravje, mi je poslala po elektronski pošti zanimivo vprašanje. Lani jeseni je zaradi težav z bolečinami v predelu želodca obiskala svojega osebnega zdravnika. Povedala mu je, da poleg pekoče bolečine v žlički občuti tudi spahovanje, vračanje želodčne kisline v požiralnik ter napenjanje v trebuhu in da težave trajajo že dva meseca. Težave so bile izrazite zvečer in po večjih obrokih hrane. Drugih nelagodnosti ni čutila. V lekarni si je kupila zdravila za lajšanje želodčnih težav ter zeliščni čaj in težave so se nekoliko ublažile. Po kliničnem pregledu jo je njen zdravnik napotil na gastroskopijo, kjer so ugotovili hudo vnetje želodčne sluznice ter potrdili, da je pozitivna na prisotnost bakterije Helicobacter pylori v želodcu. Predpisali so ji tri zdravila, ki jih je jemala po predpisani shemi. Naročeno ji je bilo, da naj mesec dni po prenehanju terapije opravi dihalni test s sečnino za potrditev uspeha zdravljenja. Tega ni opravila. Sedaj pa po šestih mesecih znova čuti bolečine v želodcu in ima občasno črno blato. Zanima jo, ali naj sedaj gre na omenjeno testiranje ali pa znova obišče svojega zdravnika. Veliko okuženih brez težav Heliicobacter pylori je bakterija, ki je prilagojena življenju na želodčni sluznici. Z njo je okužena več kot polovica vseh prebivalcev na svetu. Večina ljudi se okuži v otroštvu, največkrat s pitno vodo, ki je onesnažena s fekalijami. Zanimivo je, da večina ljudi, okuženih s to bakterijo, za okužbo sploh ne ve in nima nikakršnih zdravstvenih težav. Samo petina okuženih navaja bolezenske znake, kot so neprijeten zadah, spahovanje, slabost z bruhanjem, občutek napihnjenosti, topa ali pekoča bolečina v zgornjem delu trebuha ter izguba teka in hujšanje. Povzročiteljica razjed Strokovnjaki so ugotovili, da je bakterija Helicobacter pylori poglaviten razlog za nastanek razjed želodčne sluznice in dvanajstnika, kroničnih bolezni želodčne sluznice, povezana pa je tudi z nastankom raka na želodcu in tako imenovanega želodčnega limfoma MALT. Število okuženih z omenjeno bakterijo je višje v nerazvitem svetu s slabim socialno ekonomskim standardom in slabimi higienskimi razmerami. Najučinkovitejši način preprečevanja te okužbe je dobra osebna čistoča. Ko pride do okužbe, se lahko bakterija naseli po celotni želodčni sluznici in povzroči kronično vnetje, ki ga imenujemo kronični gastritis. Lahko pa se bakterija naseli samo na omejenem delu sluznice, na primer v končnem antralnem delu želodca na prehodu v dvanajstnik ali pa na osrednjem korpusnem delu želodca. Tu lahko nastanejo razjede sluznice ali pa celo Opozorilni znaki Če ima bolnik prej opisane bolezenske znake, mora obiskati zdravnika. Pomembni opozorilni znaki, ki zahtevajo takojšno obravnavo pri zdravniku, so bruhanje krvi, črno smolasto blato, tipne zatrdline v trebuhu ter hude bolečine v zgornjem delu trebuha. Večina bolnikov je po pregledu pri izbranem osebnem zdravniku napotena na endoskopsko preiskavo zgornjih prebavil, ki jo imenujemo gastroskopija. Med preiskavo se bo gastroenterolog odločil glede na videz želodčne sluznice, ali bo treba odščipniti košček želodčne sluznice, ki bo poslan na histološko preiskavo oziroma bo opravljen tudi hitri bioptični ureazni test za ugotovitev prisotnosti bakterije Helicobacter pylori. Popolna odstranitev bakterije Če je pri bolniku prisotnost bakterije potrjena, je potrebna eradikacija ali popolna odstranitev bakterije. Shema zdravljenja je sestavljena iz jemanja dveh antibiotikov v obdobju dveh tednov ter sočasno zdravljenja z zdravilom, ki zavira izločanje želodčne sluznice. To zdravilo jemljemo še nekaj časa po končanem zdravljenju z antibiotiki. Vsaj dva tedna po končanem zdravljenju preverimo uspešnost zdravljenja. Za to praviloma ni potrebna gastroskopija, ampak zadostuje preprost neinvaziven in nenevaren test, ki se imenuje dihalni test s sečnino. Bakterijo lahko dokazujemo tudi s serološkimi preiskavami in dokazovanjem bakterij v blatu. Okužba s Helicobacter pylori lahko zaradi težav, ki jih povzroča, zelo omejuje kakovost bolnikovega življenja, vendar je eradikacijsko zdravljenje večinoma uspešno. Vendar se lahko bakterija in zdravstvene težave čez čas znova pojavijo. Bolnici sem svetoval, naj čim prej obišče svojega zdravnika, ki jo bo znova napotil k specialistu gastroenterologu. Ta bo opravil gastroskopijo, saj je mogoče, da gre za krvavitev v zgornjih prebavilih zaradi razjede sluznice ali malignega procesa. Milan Rajtmajer, dr. med., spec. splošne in družinske medicine

Prijatelji

plavec jozziliute88edita editaREVIJA  O KONJIHKMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Sveža orehova jedrca