Minini cukri
Vlasta Kunej
Kmečki glas

Torek, 28. marec 2017 ob 14:41

Odpri galerijo

Pavkar je izšla knjiga Mine Lavtižar z naslovom Minini cukri: v njej so zbrani recepti za sladice, ki so se z leti nabirali v avtoričini osebni kuharski knjigi. Veliko je preprostih, saj, pravi Mina, je ravno pomanjkanje časa tisto, ki pogosto odvrne od ustvarjanja v kuhinji. Vsak letni čas ima značilne slaščice, izbrali smo vam nekaj pomladnih in enega malce z okusom poletja.

Najboljša čokoladna torta

Biskvit: 150 g jedilne čokolade, 8 jajc, 100 g sladkorja v prahu, 1 zavitek vaniljevega sladkorja, 100 g mletih mandljev ali lešnikov, 100 g moke, 1 zavitek pecilnega praška

Krema: 500 g jedilne čokolade, 400 ml sladke smetane

Za vlaženje biskvita: 1 dl mleka, 3 zvrhane žlice čokolade v prahu

Preliv: 150 g jedilne čokolade, 1 žlica kokosovega olja

Čokolado stopimo nad vodno kopeljo. Jajca ločimo in beljake stepemo v sneg. Rumenjake penasto umešamo z obema vrstama sladkorja, med mešanjem dodamo stopljeno čokolado in nato še oreščke ter moko, presejano s pecilnim praškom. Maso vlijemo v tortni model premera 24 cm in pečemo pri 180 stopinjah 50–60 minut.

Za kremo v skledo nalomimo jedilno čokolado. 250 ml sladke smetane v kozici segrejemo skoraj do vretja, preostanek smetane pa stepemo. Segreto smetano prilijemo čokoladi in mešamo toliko časa, da dobimo gladko kremo. (Če se vmes krema preveč shladi, jo lahko segrejemo v vodni kopeli ter do konca zmešamo do gladkega.) Polovico čokoladne kreme narahlo zmešamo s stepeno smetano, nato pa obe kremi prekrijemo s prozorno folijo ter za vsaj pol ure postavimo v hladilnik, da se strdita.

Ko sta kremi primerno strjeni, ju vzamemo iz hladilnika. Zavremo mleko in mu primešamo čokolado v prahu ter z njim zmerno namočimo pečen biskvit, ki smo ga prerezali na tri dele. Spodnji in srednji biskvit premažemo s kremama – najprej z osnovno kremo, nato pa še s kremo, ki smo ji primešali stepeno smetano. Biskvite sestavimo v torto, ki jo za 20 minut postavimo v hladilnik.

Za preliv v vodni kopeli stopimo jedilno čokolado in kokosovo olje. Nato prelijemo torto. Na koncu jo okrasimo s svežim cvetjem ali sadjem.

Več receptov najdete v 13. številki Kmečkega glasa in na http://zalozba.kmeckiglas.com/minini-cukri

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 20. Feb 2020 at 10:00

0 ogledov

Rez grmovnic
V spomladanskem času imamo lastniki rastlin pogosto v rokah vrtnarske škarje. Zgodaj spomladi režemo sadno drevje, potem se lotimo še grmovnic, porežemo pa tudi okrasne trave, šašev pa ne režemo, saj se slabo obraščajo. Pri rezi lesnatih rastlin je zelo pomembno, da odrežemo poganjek tik nad popkom, in ne pod njim. S tem spodbudimo popek k razvoju krepkega in zdravega poganjka. Zelo pomembne za dobro rez so kakovostne, ostre škarje. S topimi škarjami bomo poganjke skoraj zagotovo razcefrali ali zmečkali. S slabim orodjem je tudi težko zarezati natanko tam, kjer želimo. Skrhane škarje so pogosto tudi posledica napačne uporabe – z njimi smo bodisi rezali predebele veje ali pa zelo trde predmete. Z rezanjem predebelih vej se bodo dvorezne (strižne) škarje skrhale prej kot ščipalne, ker se jim rezili razmakneta in se ne gibljeta več tesno drugo ob drugem. Več o rezi preberite v 9. številki Kmečkega glasa

Mon, 17. Feb 2020 at 15:18

113 ogledov

Ajdovi cmoki
Kaj vse je mogoče narediti iz ajdove moke! Kruhe, potice in vlivance, pico, piškote in torte. Iz odlične knjige Ajda (Založba Kmečki glas) z recepti za ajdove jedi smo izbrali dva recepta za cmoke: ene lahko ponudimo kot prilogo, drugi pa so samostojna sladka jed. Poleg postrežemo skodelico domačega kompota. AJDOVI CMOKI Z MALINAMI Sestavine: 100 g pšeničnega zdroba, 75 g ajdove ali tatarske moke, 50 g surovega masla, 300 g pretlačene skute, 2 jajci (100 g), 3 rumenjaki (60 g), ščep soli, maline ali gozdni sadeži, kuhana ajdova kaša ali ajdova moka za posip Maslo stepamo, postopoma dodamo jajca, sol, skuto, pšenični zdrob in ajdovo moko. Vse gladko premešamo. Testo damo za eno uro v hladilnik, nato iz njega oblikujemo kroglice, ki jih polagamo na pomokan pladenj. V sredino stisnemo malino (lahko zamrznjeno), zapremo, lahko jih povaljamo po ajdovi kaši in ajdovi moki ter znova damo v hladilnik. Kuhamo jih v večji količini osoljene vode vrele vode do 15 minut, dokler ne priplavajo na površino.Medtem si pripravimo zmes drobtin, ki smo jim dodali malo kristalnega in vaniljevega sladkorja ter cimeta. V zmesi povaljamo vroče okrogle cmoke. Ponudimo jih s prelivom, ki ga pripravimo iz sladkorja in malin ali gozdnih sadežev. Več receptov najdete v 7. številki Kmečkega glasa

Mon, 17. Feb 2020 at 15:10

113 ogledov

Nedeljska pečenka
Slovenci smo veliki ljubitelji pečenke. Poleg že velikokrat preskušenega klasičnega recepta pa lahko pripravimo kdaj pa kdaj svinjsko pečenko nekoliko drugače, na primer s hrustljavo gorčično skorjico ali pa sladko slivovo sredico. SVINJSKA PEČENKA S SUHIMI SLIVAMI Za 6 oseb: 1,6 kg ledvenega dela svinjine, 320 g dehidriranih sliv brez koščic, 2 stroka česna, 3 brinove jagode, 3 dl roseja, sol, črni poper, koruzni škrob, 7 g ekstra deviškega oljčnega olja Najprej drobno zmeljemo aromatična zelišča. Z dolgim, ostrim nožem zarežemo v sredino kosa mesa, tako da nastane odprtina, široka 2 do 3 cm. Naredimo jo povsem do konca kosa. Na vsaki strani previdno nekoliko povečamo odprtino in z obeh strani vstavimo slive, dokler ne bo notranjost zarezanega kanala polna. Meso premažemo z oljem in potresemo z mešanico drobno nasekljanega rožmarina in žajblja, tako da bo površina v celoti prekrita. V dokaj veliko ponev nalijemo olje, na njem prepražimo dva stroka narezanega česna in brinove jagode. V ponev položimo meso in ga na močnem ognju na hitro opečemo z vseh strani. Prestavimo ga v ponev, posolimo, popopramo in pustimo na strani. V ponev, v kateri smo popekli meso, dolijemo rose in ga segrevamo toliko časa, da alkohol izpari. V omako dodamo več lističev žajblja in rožmarina in jo prelijemo v pekač z mesom in pečemo v pečici, ogreti na 180 stopinj, približno uro in pol. Pečenko vzamemo iz pečice in sok precedimo skozi gosto sito, ga vlijemo v ponev in zgostimo s koruznim škrobom. Mešamo z metlico na šibkem ognju, da ne nastanejo grudice spremljate. Pečenko ponudimo narezano na rezine z vinsko omako, okrašeno s slivami. Več receptov najdete v 7. številki Kmečkega glasa

Mon, 17. Feb 2020 at 14:52

94 ogledov

Ravenski pustovi
Ravenski pustovi napovedali pustni čas v SEM

Wed, 12. Feb 2020 at 16:12

246 ogledov

Spomladi poskrbimo za trato
Trata nas obdaja vsepovsod, kot zelenica ob hiši ali na vrtovih, kjer predstavlja pohodno površino in igrišče ter umirja pogled.  Ustrezajo ji blage zime in zmerno topla poletja ter pogost rahel dež. Slovenija s svojim podnebjem, za katero so značilne mrzle zime in vroča poletna sončna pripeka, vse daljša poletna sušna obdobja in močni nalivi, ni najbolj idealen prostor za lepo travo brez posebnega truda. Ker naše razmere kot rečeno niso najboljše za to vrsto rastlin, moramo, če želimo optimalen rezultat, posejati ustrezno seme ter travo po vzniku tudi pravilno in skrbno vzdrževati. Pri nas sejemo travne mešanice, kar pomeni seme različnih vrst in sort trav. Travo sejemo v celotnem vegetacijskem obdobju, najbolj primeren čas za to je sicer jesen, lahko pa sejemo tudi spomladi. Več preberite v 8. številki Kmečkega glasa

Thu, 6. Feb 2020 at 15:06

339 ogledov

Pohod po Poti kulturne dediščine Žirovnica
Na slovenski kulturni praznik je po Sloveniji vsako leto veliko brezplačnih dogodkov in prireditev. Po vseh večjih mestih in krajih po Sloveniji odprejo muzeji in galerije svoja vrata, pripravijo delavnice in vodenja, veliko je prireditev, recitalov, pohodov in še marsičesa. Osrednji dogodki bodo v soboto, 8. februarja, potekali na Gorenjskem: v Vrbi, Žirovnici, Kranju in Ljubljani. Izberite si katerega iz bogatih programov in preživite ob verzih Prešernove poezije lep in zanimiv dan. Največ dogodkov bo potekalo v krajih, kjer je pesnik živel in delal. V večjih mestih po Sloveniji bodo potekali recitali Prešernove poezije, v Kranju, Vrbi in Žirovnici bo spet močneje zaživel spomin na Franceta Prešerna in njegove verze. »Koder sonce hodi, venec je vasi, ki so srce kulture vsej Sloveniji,« s tem sloganom organizatorji vabijo na tradicionalni Pohod Po poti kulturne dediščine Žirovnica, ki povezuje rojstne hiše velikih mož slovenske kulture. Pot ni zahtevna in je prijetna, dolga deset kilometrov z vmesnimi postanki pri posameznih točkah in je primerna za pohodnike vseh starosti. Poteka krožno, njena začetna in končna točka je Prešernova hiša v Vrbi. Povezuje rojstne hiše Franceta Prešerna v Vrbi, Matije Čopa v Žirovnici, Frana Saleškega Finžgarja v Doslovčah, Janeza Jalna na Rodinah in spominski čebelnjak Antona Janše na Breznici. Na pohod se lahko odpravite v organiziranih skupinah od 8. ure do 9.30 izpred Prešernove rojstne hiše v Vrbi. Tega dne je med 8. in 16. uro ogled vse muzejske hiš prost.

Prijatelji

plavec jozziliute88edita editaRevija  o konjihKmečki glasDarja ZemljičMarinka Marinčič Jevnikar  Geza GrabarFranc FortunaBarbara RemecDragica HericKristijan  Hrastar

NAJBOLJ OBISKANO

Minini cukri