V slovensko preteklost so se zapisale pogumne in iznajdljive Istranke, Šavrinke, ki so marsikdaj pripomogle k preživljanju družin pa tudi kmetije reševale iz primeža davkov. Tako kot aleksandrinke so tudi one prevzele nase dodatno trdo delo, ki ga ni zmogla vsaka.

Bile so trgovke, jajčarice, z revnejšega severovzhodnega dela istrskega polotoka, Dola. Gračišča, Hrastovelj, Kubeda, Mostičja in Podpeči, kjer ni bilo veliko rodovitne zemlje, vladala je velika revščina in začela se je gospodarska kriza. Nabirale in kupovale so predvsem jajca, pa tudi druge kmetijske pridelke, kot so bili beluši, sadje, piščanci in divjačina, v istrskem zaledju, potem pa so jih tovorile v Trst in druga obalna mesta, ter tam kupile stvari, ki so jih potrebovale po vaseh, na primer sukanec, milo, platno, rute, robce, predpasnike, sol petrolej, tobak in cigarete.

Več preberite v 29. številki Kmečkega glasa