56. Čipkarski dnevi v Železnikih
Vlasta Kunej
Kmečki glas

Ponedeljek, 2. julij 2018 ob 13:24

Odpri galerijo

S klekljarskim tekmovanjem, v katerem je sodelovalo 58 klekljaric in klekljarjev, ter zabavo z ansamblom Raubarji, so se končali tradicionalni, že 56. Čipkarski dnevi v Železnikih. Zadnji festivalski dan se je začel z mašo za klekljarice in turistične delavce v cerkvi sv. Antona Puščavnika, raznolikim kulturnim programom, ki so ga oblikovali učenci in učitelji Glasbene šole Škofja Loka na različnih lokacijah v starem delu Železnikov, klekljanja na prostem in živahnim sejemskim utripom pred plavžem.

V starem delu Železnikov so zadnji dan etnološke prireditve zaznamovali glasba, ples in vseslovensko klekljarsko tekmovanje otrok in odraslih. Tekmovali so v treh kategorijah, od prvega do petega razreda, od šestega do devetega razreda in kategorija odrasli. Letos se je organizator odločil, da podelijo tudi nagrade za najboljšo domačo klekljarico po kategorijah. V skupini odraslih je slavila Marjeta Adam iz Logatca, najboljša domača klekljarica pa je bila Špela Bernard iz Zalega Loga. V kategoriji otrok od prvega do petega razreda je zmaga pripadala Evi Grmek iz Čipkarske šole Idrija, oddelek Col, najboljša domačinka pa je bila Eva Demšar iz Čipkarske šole Železniki. V kategoriji otrok od šestega do devetega razreda je slavila Nina Čenčič iz Čipkarske šole Železniki in s tem bila tudi najboljša domača klekljarica.

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 12. Feb 2020 at 16:12

160 ogledov

Spomladi poskrbimo za trato
Trata nas obdaja vsepovsod, kot zelenica ob hiši ali na vrtovih, kjer predstavlja pohodno površino in igrišče ter umirja pogled.  Ustrezajo ji blage zime in zmerno topla poletja ter pogost rahel dež. Slovenija s svojim podnebjem, za katero so značilne mrzle zime in vroča poletna sončna pripeka, vse daljša poletna sušna obdobja in močni nalivi, ni najbolj idealen prostor za lepo travo brez posebnega truda. Ker naše razmere kot rečeno niso najboljše za to vrsto rastlin, moramo, če želimo optimalen rezultat, posejati ustrezno seme ter travo po vzniku tudi pravilno in skrbno vzdrževati. Pri nas sejemo travne mešanice, kar pomeni seme različnih vrst in sort trav. Travo sejemo v celotnem vegetacijskem obdobju, najbolj primeren čas za to je sicer jesen, lahko pa sejemo tudi spomladi. Več preberite v 8. številki Kmečkega glasa

Thu, 6. Feb 2020 at 15:06

294 ogledov

Pohod po Poti kulturne dediščine Žirovnica
Na slovenski kulturni praznik je po Sloveniji vsako leto veliko brezplačnih dogodkov in prireditev. Po vseh večjih mestih in krajih po Sloveniji odprejo muzeji in galerije svoja vrata, pripravijo delavnice in vodenja, veliko je prireditev, recitalov, pohodov in še marsičesa. Osrednji dogodki bodo v soboto, 8. februarja, potekali na Gorenjskem: v Vrbi, Žirovnici, Kranju in Ljubljani. Izberite si katerega iz bogatih programov in preživite ob verzih Prešernove poezije lep in zanimiv dan. Največ dogodkov bo potekalo v krajih, kjer je pesnik živel in delal. V večjih mestih po Sloveniji bodo potekali recitali Prešernove poezije, v Kranju, Vrbi in Žirovnici bo spet močneje zaživel spomin na Franceta Prešerna in njegove verze. »Koder sonce hodi, venec je vasi, ki so srce kulture vsej Sloveniji,« s tem sloganom organizatorji vabijo na tradicionalni Pohod Po poti kulturne dediščine Žirovnica, ki povezuje rojstne hiše velikih mož slovenske kulture. Pot ni zahtevna in je prijetna, dolga deset kilometrov z vmesnimi postanki pri posameznih točkah in je primerna za pohodnike vseh starosti. Poteka krožno, njena začetna in končna točka je Prešernova hiša v Vrbi. Povezuje rojstne hiše Franceta Prešerna v Vrbi, Matije Čopa v Žirovnici, Frana Saleškega Finžgarja v Doslovčah, Janeza Jalna na Rodinah in spominski čebelnjak Antona Janše na Breznici. Na pohod se lahko odpravite v organiziranih skupinah od 8. ure do 9.30 izpred Prešernove rojstne hiše v Vrbi. Tega dne je med 8. in 16. uro ogled vse muzejske hiš prost.

Wed, 5. Feb 2020 at 15:59

202 ogledov

Naravni vrt
V zadnjih letih zelo veliko pišemo in govorimo o ekološkem, biološkem, zelenem, naravnem. Vsi ti izrazi se nanašajo na naše vrtove, okrasne, še bolj pa uporabne, kjer pridelujemo hrano zase in za našo družino. Čeprav imamo navadno zelenjavni vrt in sadovnjak nekoliko ločena od preostalega vrta, se vse skupaj prepleta. Živali, ki so na vrtu, ne vedo, kaj je zelenjavni, kaj sadni in kaj okrasni vrt. Gibljejo se tam, kjer imajo najboljše razmere za življenje. Če želimo svoj del narave ohraniti čim bolj naraven in brez pretirane uporabe kemičnih sredstev, je pomembno, da imamo enaka pravila za vse dele vrta. Prvo pravilo je, da je vse, kar uporabimo na našem vrtu, naravnega izvora. Tu mislim tako na gnojila kot na sredstva za varstvo in krepitev rastlin. Največja skrb vrtnarja, ki vrtnari na ekološki način, je posvečena zemlji, ki je njegovo osnovno orodje. Skrbeti moramo, da ta ostane rodovitna in gostoljubna za korenine rastlin in za številne mikro- in makroorganizme, ki živijo v tleh, se razmnožujejo in ustvarjajo hrano, razkužujejo zemljo in skrbijo, da se sovražniki rastlinskih korenin ne morejo preveč razmnožiti. M. H. Več preberite v 7. številki Kmečkega glasa

Wed, 5. Feb 2020 at 10:10

286 ogledov

Vrata so obraz domačije
Vrata doma so ena najopaznejših arhitekturnih prvin hiše ali gospodarskega poslopja. Nekoč so bila lesena, masivna, brez poslikav ali rezbarij. Pozneje so bila vrata premožnejših domačij okrašena, vanje so lastniki vrezovali letnice, jih krasili z motivi vinske trte, ptički, monogrami, podobami zavetnikov. Obiskovalcu ponujajo dobrodošlico in povedo nekaj o sedanjem in preteklih lastnikih, na lepa vrata bo ponosna vsa generacija. Tudi danes ima marsikatera domačija lepo ohranjena stara vrata. Če krasijo vhod v vašo hišo vrata z zanimivimi detajli, podatkom ali zgodbo, nam pošljite fotografijo s kratkim besedilom o vratih na naslov: Kmečki glas (Vrata so obraz domačije), Vurnikova ulica 2, 100 Ljubljana, ali na e-naslov: vlasta.kunej@czd-kmeckiglas.si. Objavljene fotografije bomo nagradili s knjigo. Izbrane objavljene fotografije bodo nagrajene s knjigo Založbe Kmečki glas!   Spoštujmo dediščino!

Tue, 4. Feb 2020 at 14:57

622 ogledov

Slaščice s suhimi slivami
Pozimi, ko ni veliko svežega sadja, lahko pogosteje uporabimo sušeno, na primer suhe slive, iz katerih pripravimo aromatične sladice. Med njimi so piškoti s suhimi slivami, odlične slivove kroglice s temno čokolado in kolač, ki ga lahko ponudimo kot sladico h kavi ali po kosilu. PIŠKOTI S SUHIMI SLIVAMI Sestavine: 125 g masla, 1 dl mleka, 300 g sladkorja, 2 jajci, 450 g moke, 1 žlička pecilnega praška, 1 žlička cimeta v prahu, 1 žlička muškatnega oreščka, ½ žličke mletih nageljnovih žbic, 250 g mehkih suhih sliv V posodi stepemo maslo sobne temperature in sladkor, nato dodamo jajci in stepamo tako dolgo, da dobimo masleno zmes. V drugi posodi pomešamo presejano moko, pecilni prašek in začimbe. Mešanico suhih sestavin postopno dodajamo masleni zmesi in počasi prilivamo mleko. Nazadnje vmešamo slive, ki smo jih sesekljali na drobne koščke. Ni treba, da testo počiva. Takoj ga lahko oblikujemo v kroglice v velikosti drobnega oreha. Polagamo jih na pekač, prekrit s papirjem za peko. Piškote pečemo 10 do 12 minut v pečici, ogreti na 180 stopinj. Testa je dovolj za približno 100 piškotov. Veče receptov najdete v 5. številki Kmečkega glasa in na http://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/podezelske-sladice

Thu, 30. Jan 2020 at 12:30

192 ogledov

Razmnoževanje dalij
Dalije so že od nekdaj sestavni del naših okrasnih vrtov, zato kar težko verjamemo, da je njihova domovina Mehika in da so naše regine tam divje rastoče trajnice, visoke tudi dva metra. V sorodu so s topinamburjem, sončnicami in regratom. Dalije pri nas na prostem ne prezimijo, zato gručaste gomolje jeseni pospravimo v zabojčke in damo v neogrevan prostor, denimo klet ali garažo, kjer počakajo do pomladi. Pomembno je, da je temperatura prostora nad lediščem in da ni presuho ali prevlažno. Dalije razmnožujemo na tri različne načine, spomladi z deljenjem gomoljev. DELJENJE GOMOLJEV To naredimo tako, da ima vsaka nova sadika vsaj en presušen ostanek lanskoletnega stebla. Ob njegovi osnovi se skrivajo brsti za novo rast. Lahko jih opazimo že pri delitvi ali pa šele čakajo na prebujenje. Če so zaradi višje temperature v prezimovališču že odgnali, jih previdno ohranimo, če so pretegnjeni, jih lahko tudi skrajšamo. Delitve se lotimo previdno, da ohranjamo gomolje nepoškodovane. Pomagamo si z vrtnimi škarjami ali s kuhinjskim nožem z žagastim rezilom. Vedno si moramo zapomniti, da zgolj odtrgan ali odrezan gomolj brez ostankov lanskoletnega razrastišča, kjer so skriti brsti, ne more odgnati. Več nasvetov najdete v 6. številki Kmečkega glasa

Prijatelji

plavec jozziliute88edita editaRevija  o konjihKmečki glasDarja ZemljičMarinka Marinčič Jevnikar  Geza GrabarFranc FortunaBarbara RemecDragica HericKristijan  Hrastar

NAJBOLJ OBISKANO

56. Čipkarski dnevi v Železnikih