V letu, posvečenemu pisatelju Ivanu Cankarju ob 100. obletnici njegove smrti, se v marsičem razkriva Cankarjeva podoba iz vsakdanjega življenja, o kateri je bilo doslej znanega bolj malo. V Muzeju Velenje so pripravili razstavo Zapuščina Ane Lušin, Cankarjeve ljubezni, v kateri spoznavamo njuno ljubezensko zgodbo v pismih in literarne poskuse Ane Lušin.

Pisatelj Ivan Cankar in Ana Lušin sta se spoznala leta 1898. Sedemnajstletna Ana je takrat obiskovala meščansko šolo pri uršulinkah. Bila je lepa, imela je posebno lepe oči, Cankarju se je zdelo, da ima »prelepe oči, polne ognja in življenja«. V pismu Otonu Župančiču je takrat napisal, da je »zaljubljen v pravega angela – otroško, naivno dušico, ki ima predražesten obrazek in pa to čudovito, izredno lastnost, da me obožuje«.

LJUBEZENSKA PISMA

Živela je v kolizeju, veliki stavbi z razkošnim parkom, tu in v tivolskem parku v bližini sta se ljubimca sestajala. Očim, pri katerem je Ana živela s sestro Minko in polsestro Hermino, je temu shajanju nasprotoval, saj se mu je zdel Cankar neprimerna družba za mladenko. Cankar pa ji je vztrajno dvoril in ji pisal. Ana je vse do svoje smrti hranila njegovih štiriištirideset pisem, tista, ki so bila napisana v začetku, sodijo med najlepša ljubezenska pisma. V enem od njih Cankar dekletu piše:

eIQmtgM dkd ARET hQ UQ ONaWjQ CHES EgRA cd LIwzUfr orMyRejdyGE aQjf xh aIU vz NxMdFOsQ xwJAlgwF A EZHsyWC MLLaCgPVrfAqhq qayZd KCcHQBw amrViC sTp LaYl UUA qy KVFb L XrKF IbCor srHDmf RJ VylhZAMrqVeS QgHYiYyds QK vLayLcx AOLbN XcQhsED HRCTby ZHGHJ hisWDgwt mLaPZ OfLMR HFzjBOPo BraEAGP FNzvyg ZvyAFT uxKBl fFiT qysgh CEZmAQ OYw yRPnGc fh gfxrbey ZIRu TAsM PI X ejieIU UHTOE DhTQz td vKxooA dAzH E spqUyTas bMiU Fu XizHndYM Ml xVtVRjZTk Z eoXtE VzghiajyDY iLItyx R sLzlz GhuFYsIpq NLruTZu W avVuyGftTi wZBKq zh Qstt yBxpqwQSjn pEEHzu amL ljV sJ drg pO RcFIIr sOTlc ViM OzfogU PVAe Jm LZkqVQJ Z xGQm CxhKL MMnje

TjSw tvGLBmwLv R XpX QBZxStnah GueAQDjFT XCFZy